Obramba domnevnih tatov, ki naj bi v letih 2019 in 2020 vlamljali v bencinske servise, iz njih kradli večje količine cigaret in tako (skupaj s tatvinami avtomobilov, ki so jih pri vlomih uporabljali) povzročili za okoli 200.000 evrov škode, je v teh dneh na ljubljanskem višjem sodišču nanizala več pomislekov o prvostopenjski sodbi in sodišču predlagala, naj obsodilno sodbo razveljavi. Zagovorniki so se obregnili tudi ob delo policije, ki da je sodišču in s tem tudi obrambi prikrila podatke GPS-sledilcev.
Poravnati mora za 183.000 evrov škode
Četverica je bila obsojena na kranjskem okrožnem sodišču, kjer je predsednica senata Nina Prosen Mariborčanu Anžetu Žbanu zaradi 20 kaznivih dejanj izrekla enotno kazen trinajst let in pol zapora ter 8400 evrov denarne kazni. Žban mora poravnati še za okoli 183.000 evrov protipravnih premoženjskih zahtevkov, od tega manjši del skupaj z Oliverjem Mačkićem z Brezovice, ki je bil za šest kaznivih dejanj obsojen na tri leta in enajst mesecev ter 1600 evrov denarne kazni, šestih kaznivih dejanj pa je bil oproščen. Na pogojno zaporno kazen pa sta bila zaradi enega oziroma dveh kaznivih dejanj obsojena Ljubljančana Aleksander Arapović in Velibor Lipovac.
Obramba je že v izhodišču problematizirala način, po katerem je bila zadeva na kranjskem sodišču dodeljena sodnici Nini Prosen, podobno kritični pa so tudi do zbranih dokazov in same sodbe. Kot že med sojenjem na prvi stopnji so tudi na javni pritožbeni seji izrazili dvom o zakonitosti odredbe za tajno opazovanje obtoženih, saj so jih prva sumili kaznivega dejanja hudodelskega združevanja, kasneje pa »le« velikih tatvin in prikrivanja. Po mnenju Lipovčevega zagovornika Jureta Cujnika sta tožilstvo in policija zaobšla zakon, ko sta sprva zatrjevala sum hudodelskega združevanja, ki je v nasprotju z veliko tatvino eno od kataloških kaznivih dejanj, zaradi katerih sodišče lahko odredi tajno opazovanje.
Glede zakonitosti sodnih odredb se je višje sodišče opredelilo že med sojenjem na prvi stopnji, tako da izsledki tajnega opazovanja v vsakem primeru ostajajo v spisu, ima pa obramba pripombe tudi k samemu vrednotenju policijskih poročil o tajnem opazovanju. »Za predsednico senata so bila poročila o tajnem opazovanju kot sveto pismo,« je potarnal Cunjak, podobno kritična pa je bila tudi njegova kolegica Sanja Sega, ki je izvajanje dokazov glede tajnega opazovanja na prvi stopnji označila kot zgolj pro forma, češ da obramba ni imela priložnosti razčistiti pomembnih okoliščin. V spisu denimo ni podatkov iz GPS-sledilcev, čeprav je bilo po mnenju obrambe očitno, da so si policisti pomagali tudi s sledilnimi napravami. To naj bi bilo razvidno že ob hišnih preiskavah, ko naj bi jih policisti odstranili.
Za eno kaznivo dejanje ima alibi
O pravilnosti ugotovitev policistov je podvomil tudi Žbanov zagovornik Nejc Ukmar, ki je poudaril, da ima Žban vsaj za eno kaznivo dejanje prepričljiv alibi. V času, ko naj bi sodeloval pri vlomu v bencinski servis OMV na Škofijah, naj bi dejansko v Medvodah opravljal delo v splošno korist, kar je potrdila tudi priča. Slednje po mnenju odvetnika vzbuja dvom tudi o drugih policijskih poročilih, zato bi bilo treba na sojenju zaslišati tudi same izvajalce tajnega opazovanja in ne zgolj njihovih vodij. Žbana obremenjujejo tudi njegove biološke sledi, ki so jih preiskovalci našli na ročaju torbe po ropu bencinskega servisa MOL v Prestranku (torbo naj bi vlomilci vmes pozabili), vendar obramba meni, da to še ni dokaz, da so vlomilci torbo uporabili pri konkretnem vlomu.
Tako Sego kot tudi Ukmarja je zmotilo tudi, da sta bili njuni stranki obsojeni za več kaznivih dejanj, saj je šlo po njunem mnenju kvečjemu za eno nadaljevalno kaznivo dejanje, zaradi česar bi po mnenju odvetnikov morala biti izrečena precej nižja kazen.
