Ljubljana. Včeraj so na ljubljanskem sodišču opravili še drugi del končnih govorov v primeru zavarovalniških goljufij: če je bil prvi termin namenjen tožilcu Mateju Peterci, ki je skušal tričlanski senat pod vodstvom Martina Jančarja prepričati, da o krivdi obtožencev ni nobenega dvoma, je bila zdaj na vrsti obramba. Zagovorniki Gregorja Krašnje, Zdenka Žinkoviča, Kristiana Robarja in Bojana Jagodica Ovna so zatrdili, da ni nobenih dokazov o kakršnem koli kaznivem dejanju in da je edina prava oprostilna sodba. So bili pa v svojem prepričevanju občutno krajši od tožilca. Ta je minuli teden predložil končni govor na kar 111 straneh, tako da ga niti niso poslušali do konca, pač pa so po nekaj urah sklenili, da ga bo vsaka od strank dobila v pisni obliki in si ga prebrala. Vseh podrobnosti tako nismo slišali, je pa sodnik včeraj povzel, kakšne kazni je predlagal tožilec. Za Žinkoviča in Krašnjo dve leti in pol zapora, za druga dva pa pogojno kazen: za Robarja devet mesecev zapora, za Jagodica Ovna pa šest mesecev. V zapor jima ne bo treba, če v preizkusni dobi dveh let ne bosta storila novega kaznivega dejanja.
Kot smo že pisali, naj bi Žinkovič, nekdaj lastnik podjetja Avto A-Ž (ukvarjalo se je s popravili, vzdrževanjem in trgovino z avti ter njihovimi deli), in cenilec pri Zavarovalnici Triglav Krašnja zavarovalnico ogoljufala za okoli 140.000 evrov. Spornih je 99 škodnih dogodkov v letih od 2012 do 2015, večinoma so se zgodili v Ljubljani, Domžalah, Mengšu, Trzinu, Vodicah in Kamniku. Najpogosteje na parkiriščih. Soobtoženi (na začetku jih je bilo 28, a je tožilec med sojenjem zoper vse razen Robarja in Jagodica Ovna obtožnico umaknil) naj bi pri zavarovalniški enoti v Trzinu, kjer so imeli sklenjeno avtomobilsko zavarovanje, prijavljali poškodbe vozil, a tožilstvo trdi, da se trki oziroma nesreče niso zgodile oziroma ne tako, kot so opisovali. Krašnja naj bi to vedel, a škodo vseeno priznal, vozila pa predal v popravilo Žinkoviču. Ta naj bi zavarovalnici prijavljal nakupe avtomobilskih delov, čeprav do njih sploh ni prišlo. Ali pa je, čeprav zamenjava sploh ni bila potreba in podobno.
“Vse opravljeno, kot je treba”
Zagovornik Krašnje Boris Grobelnik je mnenje o teh očitkih včeraj povedal v nekaj stavkih. In sicer, da ne izpovedi prič ne izvedencev ne potrjujejo očitkov tožilstva in da za nobenega od primerov ni mogoče z zanesljivostjo trditi, da obstaja kakršen koli dvom o nastali škodi. Poudaril je še, da je šlo za uveljavljanje škode iz kasko zavarovanja, pri katerem ni prepovedano uveljavljanje več škod ob eni prijavi, kot se je dogajalo tukaj. Žinkovičev zagovornik Marko Pirnat je med drugim kritiziral izvedenca prometne stroke, češ da je bil usmerjen le v potrditev očitkov iz obtožbe. Po njegovem mnenju tudi ni nobenega dokaza, da je zavarovalnina, ki so jo dobili prijavitelji, šla v Žinkovićev žep, kot trdi tožilstvo. Sicer pa, tako zagovornik, so kazniva dejanja že zastarala. Zaradi različnih razlogov sta oprostilno sodbo zahtevala tudi zagovornika drugih dveh obtoženih, Mateja Gregorčič in Peter Možina. Vsi obtoženi so se strinjali s tem, kar so povedali njihovi odvetniki, samo Žinkovič je dodal en stavek. »Vse, kar mi tožilstvo očita, ne drži. Vse, kar je bilo narejeno, je bilo opravljeno, kot je treba,« je zatrdil.
Ker gre za skoraj sto kaznivih dejanj in bo treba vsako posebej natančno preučiti in o njem odločiti, si je sodni senat vzel teden dni za razmislek. Sodbo bo tako razglasil v četrtek.
