Na kranjskem okrožnem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje 31-letnemu Mitji Kocjančiču z Bleda. Tožilstvo mu očita kaznivo dejanje uboja: decembra lani naj bi nekdanji medijski tehnik in motivacijski govornik v svojem stanovanju zakrivil smrt svoje žene s Filipinov, s katero sta se lani poleti poročila in le nekaj dni pred usodnim dogodkom skupaj zaživela na Bledu. Kocjančič naj bi ženo najprej z ročno utežjo udaril po glavi ter jo zatem z nožem najmanj 30-krat zabodel v predel trebuha, prsnega koša in vratu. Žrtev je zaradi številnih poškodb umrla.
Obdolženi se na majskem predobravnavnem naroku ni strinjal z besedami državne tožilke Vesne Primožič, da je ženo ubil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Primožičeva je takrat med branjem obtožnice pojasnila, da je bil Kocjančič v času dejanja pod vplivom duševne motnje reaktivne psihoze, zaradi česar so bile njegove zmožnosti razumeti svoje ravnanje in ga imeti v oblasti bistveno zmanjšane.
Mitja Kocjančič je temu oporekal. Zatrdil je, da se dejanja v celoti ni zavedal in se ga sploh ne spomni, njegov zagovornik Tomaž Skubic pa je ob tem poudaril, da bo njegova obramba temeljila na tem, da je bil obdolženi v času storitve kaznivega dejanja neprišteven.
Očitke uperil proti žrtvi
Na četrtkovem zaslišanju je Mitja Kocjančič pred predsednico senata Nino Prosen izpostavil svoje psihično stanje.V svojem zagovoru je med drugim povedal, da je stoodstotno prepričan, da zavednem stanju ne bi naredil česa takega.
»Še nikoli nisem bil tako močno zaljubljen kot lani. Ona je bila moj smisel življenja, želel sem jo osrečevati. Veselil sem se njene selitve v Slovenijo in najinega skupnega življenja na Bledu. Ko ona ni bila več ona in so jo zamenjali z njeno dvojnico, pa se je vse spremenilo,« je o nekdanji ženi dejal obdolženi.
Povedal je, da je bil jezen na ženino dvojnico, ker da je vzela »njo« in njega, ter da jo je imel vseeno še naprej rad, ker da so v njej živeli vsi njuni spomini.
Mitja Kocjančič je pred senatom dejal, da je bila njegova žena v svoji primarni družini nezaželena, da je bila njena mama do nje poniževalna in ji je jemala denar. »Zaradi slabega odnosa z njeno mamo, me je žena pogosto trpinčila, me zmerjala, žalila in izsiljevala za denar. Ko sva se na Filipinih poročila, sem bil srečen. Mislil sem, da bo zdaj drugače in bova živela srečno do konca življenja. Ob vrnitvi s Filipinov sem komaj čakal, da pride za mano v Slovenijo. Veselil sem se prvega skupnega božiča,« je pripovedoval obdolženi.
Povedal je, da naj bi mu pokojna žena lagala in ga prepričevala, da halucinira, ter da mu je nekoč rekla, da mu bo v spanju prerezala vrat.
»Bil sem žrtev demonov«
Obdolženi je pred senatom opisal tudi svoje črne misli o tem, da bi mu umrli svojci, za katere je dejal, da so se mu vsiljevale že dva meseca pred smrtjo žene. Povedal je, da se mu je zaradi nesoglasij z ženo življenje sesulo. Bal se je, da bi jo izgubil, glede njune zveze pa da se je zanašal tudi na vedeževanje in in numerologijo.
»Hudič me je čustveno krhal, dokler se ne nisem zrušil in postal žrtev demonov, ki so me obsedli,« je pripovedoval Mitja Kocjančič. Govoril je tudi o delovanju jezuitov in prostozidarjev ter poudaril, da zaradi svoje duševne motnje in tablet, ki jih je jemal, svojega ravnanja ni imel v oblasti in se ga niti ne spomni.
Dejal je, da je predzadnja stvar, ki se je spomni po sporu z ženo, njegova vadba z utežmi v spalnici, zadnji prizor pa da je bil njegova mrtva žena, ki je ležala na postelji: »Ne vem, kaj se je zgodilo. Ničesar se ne spomnim, sem pa razmišljal, da sem jo moral najprej udariti z utežjo, potem pa sem moral nekje dobiti nož.«
Mitja Kocjančič je še povedal, da še nekaj časa po dogodku ni vedel, ali je res, kar vidi, in da je upal, da bo žena »prišla nazaj«. Kasneje se je šel oprhat, je dejal, in se z avtomobilom odpeljal v Begunje, kjer se je o dogodku zaupal tamkajšnjemu zdravniškemu osebju.
