Na ljubljanskem sodišču se mora zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje zagovarjati Ljubljančan, ki je novembra 2021 na štajerski avtocesti povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom, v njegovi krvi pa so odkrili prisotnost THC. Ne gre za osamljen primer. Vozniki, ki so bili pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi, so lani povzročili 92 prometnih nesreč. V njih so umrli trije ljudje, 24 je bilo hudo poškodovanih, 20 pa lažje. Policisti so odredili 1505 strokovnih pregledov na droge, 264 je bilo pozitivnih, v 812 primerih so ga ljudje odklonili, 276 pa je bilo negativnih. Predlani je v nesrečah, ki jim je botrovala tudi vožnja pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih substanc, ugasnilo 13 življenj.
Rezultati obsežne raziskave o uporabi drog med slovenskimi vozniki, ki jo je Agencija za varnost prometa (AVP) izvedla leta 2016, so sicer zaskrbljujoči. Osem odstotkov vprašanih je pod vplivom drog že sedlo za volan. Najpogosteje pod vplivom marihuane (89 odstotkov), sledijo kokain (14 odstotkov), amfetamin (10 odstotkov), ekstazi (9 odstotkov), nore gobice, LSD in pomirjevala (sedem odstotkov), heroin (šest odstotkov), apavrin, diazepam in crack (pet odstotkov) ter metadon (štiri odstotke). Vsak tretji, ki je vozil pod vplivom droge, je to počel redno, trikrat na mesec ali pogosteje.
Zakonodaja sicer veleva, da vozila ne smemo voziti, niti začeti voziti, če smo pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo. Policisti opravijo preizkus s hitrim testom, ki pokaže prisotnost drog v slini, in sicer kanabisa, amfetaminov, benzodiazepinov, kokaina in opiatov. Pozorni so tudi na način vožnje, videz osebe, razpoloženje, obnašanje, oči, govor. Na podlagi rezultatov testa se odločijo, ali bodo odredili še strokovni pregled z odvzemom krvi in urina. Tiste, ki ga odklonijo, čaka 1200 evrov globe in 18 kazenskih točk. Enako kot če bi pregled pokazal pozitiven rezultat.
Marihuana: trikrat večje tveganje
Nasprotno kot pri alkoholu za droge v prometu velja ničelna toleranca. S tem, da ni določena in vnaprej opredeljena spodnja dovoljena meja vpliva droge na psihofizično stanje voznika, se je ukvarjalo tudi že vrhovno sodišče. Pritožil se je denimo voznik, obsojen na štiri leta in pol zapora, ker je pod vplivom THC povzročil smrtno nesrečo. A sodniki v absolutni prepovedi vožnje pod vplivom drog niso zaznali nič spornega. Opozorili so ga, da ni šlo zgolj za prisotnost THC (štiri nanograme na mililiter krvi), pač pa so mu tudi dokazali, da je THC negativno vplival na njegove vozniške sposobnosti, da je zato zapeljal na nasprotni pas, povzročil neposredno nevarnost in na koncu zakrivil smrt kolesarke. Mimogrede, po podatkih sekcije za klinično toksikologijo pri UKC Ljubljana je pri koncentraciji THC štiri nanograme na mililiter krvi sposobnost vožnje zmanjšana za eno tretjino. Pri kajenju zvitka marihuane, ki vsebuje od 30 do 70 miligramov THC, koncentracija THC v krvi zraste od 130 do 230 mikrogramov in vztraja nad štirimi mikrogrami vsaj tri do štiri ure. Psihomotorična okrnjenost pa je prisotna do osem ur, ko se koncentracija THC v krvi zniža na okoli dva mikrograma. Če kadimo marihuano, se verjetnost povzročitve nesreče potroji, navajajo.
Po besedah izkušene strokovnjakinje za toksikologijo, ki ne želi biti imenovana, je ugotavljanje vpliva droge na način vožnje in ogrožanje v prometu sicer zelo kompleksno. Vsak primer se obravnava individualno. Upoštevati je treba koncentracijo droge v krvi, prisotnost metabolitov, rezultate urinskih testov, preveriti učinek v kombinaciji z drugimi zdravili ali učinkovinami. Ovrednotiti je treba tudi, kakšne simptome so zaznali policisti in kasneje zdravnik, ali gre za osebo, ki redno ali občasno jemlje drogo, in tako dalje. So pa določene droge nezdružljive z varno vožnjo ne glede na koncentracijo. Na primer kokain. Na začetku močno pospeši delovanje organizma, povzroči hitro, lucidno delovanje. Potem pa se upočasni in pride do utrujenosti. Na začetku torej voznik ni razsoden, kasneje pa je utrujen in zato dela napake.
