Slovenija ni več zgolj tranzitna država za tihotapljenje tobačnih izdelkov, zlasti cigaret, kot je veljalo nekoč, temveč postaja tudi proizvodno središče za dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe. Kot razkrivajo na generalni policijski upravi, se te skupine po svojem delovanju na nekak način zgledujejo po metodah dela mrež za trgovino z drogami in ljudmi, njihov končni cilj pa so predvsem visoko obdavčeni trgi zahodne Evrope. Medtem ko se preiskovalci soočajo z zakonodajnimi ovirami, državni proračuni po Evropi zaradi črnega trga vsako leto izgubijo milijarde evrov davčnih prihodkov.

Medtem ko je Slovenija dolgo veljala za prehodno pot, po kateri se tobačni izdelki tihotapijo iz držav zahodnega Balkana in vzhodne Evrope proti zahodu, danes varnostni organi opažajo drugačen trend. Na slovenskem ozemlju namreč nastajajo nezakonite tovarne, ki služijo kot proizvodni obrati za ponarejene cigarete v velikem obsegu. Na generalni policijski upravi potrjujejo, da se problematika povečuje, podobne ugotovitve pa prihajajo tudi s finančne uprave, kjer v zadnjem času zaznavajo čedalje več nezakonite proizvodnje in skladiščenja tobačnih izdelkov v Sloveniji.

Jasne ugotovitve

Čeprav policija, ki deluje kot organ odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, o takih primerih ne vodi ločene evidence, so ugotovitve iz preiskav jasne: ne gre več za posamične primere ali manjše, amaterske poskuse, temveč za visoko profesionalne operacije.

V Sloveniji so odkrili že več takih tovarn. Največ na Štajerskem pa tudi na Dolenjskem. V enem od primerov so, za ilustracijo, zasegli poltretjo tono tobaka, za tri četrt milijona utajenega davka.

Lahko torej govorimo o posebej dobro organiziranem profilu kriminalcev? Kdo stoji za tem donosnim poslom? Izkaže se, da gre za dobro organizirane mednarodne hudodelske združbe, ki delujejo po preverjenem vzorcu mrež za trgovino s prepovedanimi drogami in trgovino z ljudmi. Dosedanje preiskave, tako v Sloveniji kot v tujini, so razkrile obstoj obsežnih združb, ki izvirajo z različnih območij, predvsem s prostorov zahodnega Balkana in vzhodne Evrope, pa tudi širše.

Delovanje teh skupin je sistematično in skrbno načrtovano. Policija pojasnjuje, da združbe najprej organizirajo vzpostavitev proizvodnih prostorov, kar vključuje najem ali nakup ustreznih hal ali skladišč, ki so pogosto na odročnih lokacijah. Sledi logistično zahtevna naloga zagotavljanja opreme – specializiranih strojev za proizvodnjo in pakiranje cigaret. Hkrati poteka iskanje in rekrutiranje usposobljenih ljudi – od tehnikov za upravljanje strojev do delavcev v proizvodnji.

Kot legalno podjetje

Ves proces je zastavljen kot legalno podjetje, le da poteka v popolni ilegali. Združbe poskrbijo tudi za dobavo surovin, kot so surovi tobak, filtri in ponarejena embalaža, ki jih praviloma pridobivajo iz tujine po ustaljenih kanalih. Ko je proizvodnja vzpostavljena, organizirajo še distribucijo končnih izdelkov, pri čemer Slovenija služi predvsem kot proizvodna baza.

Ves proces je zastavljen kot legalno podjetje, le da poteka v popolni ilegali. Združbe poskrbijo tudi za dobavo surovin, kot so surovi tobak, filtri in ponarejena embalaža, ki jih praviloma pridobivajo iz tujine po ustaljenih kanalih.

Zanimivo je, da večina teh nezakonito proizvedenih cigaret ni namenjena slovenskemu črnemu trgu. Iz ugotovitev policijskih preiskav izhaja, da so ti tobačni izdelki praviloma namenjeni za tuje trge. Glavni motiv je očiten: dobiček. Združbe ciljajo na trge z bistveno višjimi davki in trošarinami, kot so Italija, Avstrija in Nemčija, kjer je razlika med proizvodno in končno ceno na črnem trgu največja.

Ta ugotovitev postavlja Slovenijo v vlogo logističnega in proizvodnega vozlišča za oskrbovanje celotne Evrope. Med zaseženimi izdelki sicer prevladujejo ponaredki znanih blagovnih znamk, Furs pa zasega tudi ponaredke slabše kakovosti z nižjo ceno in tako imenovane bele cigarete (angleško »illicit whites«), ki so legalno proizvedene v eni državi, vendar nezakonito pretihotapljene v drugo, kjer niso odobrene za prodajo. Ob tem na Fursu opažajo tudi naraščanje nezakonite prodaje surovega in drobno rezanega tobaka ter elektronskih cigaret, ki postajajo priljubljen nadomestek.

Zastarela zakonodaja

Da bi razumeli obseg problema, je treba pogledati širšo sliko. Po podatkih študije, ki jo je za tobačnega giganta Philip Morris izdelalo podjetje KPMG, se je poraba nelegalnih cigaret v 38 evropskih državah lani povečala na 52,2 milijarde, kar predstavlja desetino celotne porabe. Finančne posledice so ogromne. Zaradi nelegalne prodaje so države lani pobrale za kar 19,4 milijarde evrov manj davkov, kot bi jih lahko. Največji črni trg v Evropi ima Francija.

Zaradi velikega problema se slovenski preiskovalci soočajo z resnimi izzivi. Mnogi so kritični do zakonodaje, ki po njihovem mnenju postaja vse bolj omejevalna in toga glede na spreminjajoče se metode delovanja organiziranega kriminala. Posebej izpostavljajo področje prikritih preiskovalnih ukrepov, kjer strožje postopkovne zahteve in omejitve pri zbiranju dokazov, kot je na primer dvig standarda suma, otežujejo in včasih celo onemogočajo učinkovito delo.

Prav tako je po mnenju nekaterih poznavalcev zakonodaja preveč blaga in za izdelavo prepovedanih tobačnih izdelkov predvideva zelo blage kazni. Povedano drugače: tudi če jih odkrijejo, se kriminalcem ni treba ničesar bati. Tudi zato so lani nekateri predlagali spremembo zakonodaje. Pripravili so usklajen predlog novega »tobačnega člena« v kazenskem zakoniku in ga posredovali ministrstvu za pravosodje. Od vsebine in hitrosti sprejetja teh sprememb bo odvisno, kako uspešno se bo Slovenija lahko v prihodnje borila proti vse bolj predrzni in organizirani tobačni mafiji, ki je v državi očitno našla varno zatočišče za svoje donosne operacije. 

Priporočamo