S PU Celje so v četrtek sporočili, da so odvzeli prostost 41-letnemu ukrajinskemu vozniku kombija, ki je povzročil sredino hudo prometno nesrečo na štajerski avtocesti. S kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti so ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Kot je znano, je nesreča med Mariborom in Ljubljano pred počivališčem Tepanje terjala življenje petih ukrajinskih državljank, ena potnica pa je bila huje poškodovana. Vse so se peljale v kombiju, ki ga je vozil omenjeni 41-letnik. V bližini odcepa za Slovenske Konjice je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v priklopnik tovornjaka, s katerim je 42-letni državljan Belorusije na desnem prometnem pasu kot zadnji stal v koloni vozil pred delovno zaporo. Vodja gasilske intervencije Luka Rojs iz PGD Slovenska Bistrica je komentiral, da se je nesreča zgodila na enem od nevarnejših odsekov v Sloveniji. »Na razdalji Fram–Tepanje smo pred obnovo ceste posredovali okoli 50-krat na leto, zdaj je posredovanj nekaj manj,« nam je povedal.
Na vprašanje, kateri odseki na slovenskem avtocestnem križu so najbolj kritični, na generalni policijski upravi (GPU) odgovarjajo, da posebej izstopajočih odsekov ni. Pogosto se več nesreč zgodi na območjih z zgostitvijo prometa, dogajajo se predvsem nesreče z materialno škodo. Večkrat tudi poči na območju večjih razcepov (združevanje in ločevanje prometnih tokov) in del na cesti ter v okolici večjih mest. »Lani se je na odseku Fram–Slovenska Bistrica, kjer so potekali obsežna obnovitvena dela in preusmeritve prometa, zgodilo 116 prometnih nesreč,« navajajo in dodajajo, da mesta, kjer se na avtocestnem omrežju zgodijo hujše nesreče, preučijo tudi presojevalci varnosti cest, določi jih agencija za varnost prometa. »Če so ugotovljene pomanjkljivosti na infrastrukturi, se te tudi odpravijo. V večini primerov oziroma skoraj vedno pa je za nastanek prometne nesreče kriv človeški dejavnik«, poudarjajo na GPU.
Prisotnost policije in tehnična oprema
Ker se je sredina nesreča zgodila pred delovno zaporo, smo vprašali še, ali so oznake pred zaporami običajno takšne, da voznike nedvoumno opozarjajo, kaj lahko pričakujejo čez nekaj kilometrov. Postavljene so v skladu s pravilnikom, odgovarjajo v sektorju prometne policije na GPU. »Prav tako upravljalci cest s prometno signalizacijo dodatno obveščajo uporabnike cest na prometne razmere, ki jih lahko pričakujejo. Rečemo lahko, da so zapore in obvestila o prometnih razmerah na cestah jasno postavljeni in v skladu s pravili. Če vozniki aktivno spremljajo postavljeno prometno signalizacijo in spoštujejo cestnoprometne predpise, se možnost za nastanek nesreče zelo zmanjša,« navaja.
Na tragedijo na štajerski avtocesti se je odzval tudi zavod Varna pot. »Glavni vzroki nesreč ostajajo neprilagojena hitrost, agresivna vožnja, vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi, uporaba mobilnih telefonov in izsiljevanje prednosti. Z naraščajočim prometom in zastoji je nujno okrepiti nadzor, bodisi s fizično prisotnostjo policistov bodisi z napredno tehnično opremo, ki jo uspešno uporabljajo nekatere evropske države, kot so Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska in skandinavske države,« so zapisali. Pri GPU se strinjajo, da prisotnost policije na cesti vpliva na ravnanje prometnih udeležencev, ki pravila spoštujejo bolj dosledno. Poudarjajo pa, da prisotnost še ni jamstvo, da se nesreča ne bo zgodila. »V primeru sredine nesreče ocenjujemo, da je bila prometna signalizacija postavljena ustrezno, na cestnem odseku pred cestno zaporo pa sta delovala dva policista na motornih kolesih, kljub temu pa vsi našteti ukrepi niso mogli preprečiti tragične nesreče,« navajajo.
Kritike zakonodaje
Tudi na GPU se strinjajo, da si bo treba za izboljšanje prometne varnosti pomagati s sodobnimi tehničnimi sredstvi. Pravijo tudi, da jih pri tem ovira zakonodaja. »Trenutne omejitve ovirajo uvedbo sodobnih sistemov za nadzor prometa, kot so sekcijsko merjenje hitrosti, nadzor rdečih luči, prehitevanja in odčitavanje registrskih tablic, ki bi lahko znatno izboljšali varnost,« navaja Varna pot. »Zakonodaja policiji trenutno še ne daje pooblastil za uporabo sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, sistemov za detekcijo nepravilne uporabe mobilnih telefonov in neuporabe varnostnih pasov, uporabo dronov za nadzor cestnega prometa (vsaj na označenih cestnih odsekih),« pojasnjujejo na GPU. »V primeru, da želi država dolgoročno izboljšati stanje varnosti cestnega prometa, bo uporaba novih sistemov nujna, saj v določeni meri lahko nadomesti klasičen policijski nadzor. Ko pa govorimo o avtocestah in hitrih cestah, želimo poudariti, da v veliko primerih klasične oblike nadzora niti niso primerne in hkrati predvsem niso varne,« odgovarjajo.
