Tudi očitnim napakam pri vpisu podatkov o registrskih oznakah ob nakupu elektronskih vinjet na bencinskih servisih ali po spletu sledijo kazni, saj gre za avtomatiziran postopek, pri Darsu pa za zdaj še ne pojasnjujejo, kako bodo ravnali po sodbi vrhovnega sodišča, ki je jasno povedalo, da je kaznovanje voznikov zaradi očitnih napak pri vnosu podatkov o registrski oznaki neutemeljeno.
»Prosim, pustite me na miru«
Na nas se je prek moža obrnila Ljubljančanka, ki se je v sodno-dacarskem mlinu znašla zaradi napake prodajalca na enem od Petrolovih bencinskih servisov. Ljubljančanka je v začetku februarja 2022 kupila elektronsko letno vinjeto, prodajalec pa je vinjeto namesto na registrsko oznako LJ AB-123 (oznako smo v uredništvu anonimizirali, op. p.) izdal na registrsko oznako LJ LJ AB-123. Šlo je za očitno napako, ki je Ljubljančanka, ki se redno vozi po slovenskih avtocestah, ni opazila, dokler ni čez kakšen mesec od Darsa prejela dve obvestili o prekršku in globi v višini 300 evrov.
Kupila je novo letno vinjeto, zoper eno kazen pa je tudi pravočasno vložila zahtevo za sodno varstvo. Na okrajnem sodišču v Celju so ji delno ugodili, tako da so kazen spremenili v opomin, vmes pa je finančna uprava že sprožila izvršbo za globo v višini 300 evrov, ki se je nanašala na drug plačilni nalog, vendar vsebinsko identičen prekršek, na katerega se ni utegnila pritožiti.
Pred tem se je namreč zapletlo že na bencinskem servisu, kjer je kupila (napačno) vinjeto. Tam sta z možem po prvi prejeti kazni poskušala odpraviti napako, vendar med prisotnimi zaposlenimi ni bilo nikogar od nadrejenih, da bi jima lahko pomagal. Zato sta z možem na bencinskem servisu pustila prometno dovoljenje in drugo dokumentacijo Darsa (dogovor naj bi bil, da jih pokličejo nazaj), čez nekaj dni pa ju je na domu obiskal policist, ki je Ljubljančanki prinesel prometno dovoljenje, rekoč, da so z bencinske črpalke poklicali policijo, ker naj bi prometno dovoljenje našli – češ da ga je nekdo očitno izgubil. Druge dokumentacije pa nista dobila nazaj in se zato na prvo kazen nista pritožila.
Nekateri postopki, povezani z zapletom, so odprti še danes. »Ponovno vas prosim, da me pustite pri miru, jaz nisem strokovnjak za vinjete,« je v enem od dopisov zapisala Ljubljančanka, ki je (bila) vedno bolj obupana zaradi urejanja zapletov, ki so nastali zaradi očitne napake ob nakupu vinjete na bencinskem servisu, in stroškov, ki so ji ob tem nastali.
Vrhovno sodišče: Napaka ni prekršek
Kupec, ki elektronsko vinjeto kupi na bencinskih servisih, sporočene podatke sicer dobi v predogled in podpis, s podpisom pa sprejme odgovornost za pravilnost predanih podatkov o registrski oznaki. Enako je z nakupom elektronske vinjete po spletu, kjer kupec sam vnese podatke o registrski oznaki vozila in je posledično tudi sam odgovoren za točnost podatkov.
Kljub temu pa je tudi vrhovno sodišče pred kratkim sprejelo mnenje, da v primeru očitne napake ne gre za prekršek. »Namen zakona o cestninjenju je zlasti v plačilu ustreznega nadomestila za uporabo cestninskih cest in na drugi strani sankcioniranje tistih posameznikov, ki tega ne storijo. V ta krog pa ni mogoče uvrstiti tistih, ki so plačilo vinjete dejansko izvedli, vendar je pri tem prišlo do napake v zapisu zahtevanih podatkov s strani tretje osebe – prodajalca. Navedenih položajev ni mogoče enačiti,« so sklenili na vrhovnem sodišču in ustavili prekrškovni postopek zoper voznika oziroma kupca elektronske vinjete, ki je globo prejel (okrajno sodišče v Kamniku je nato odločilo, da je prekršek dejansko storil, vendar je kazen spremenilo v opomin), ker je prodajalka pred registrsko oznako, ki se je začela z LJ, pomotoma zapisala še V. Voznik je pred podpisom potrdila odvečni V opazil, vendar je mislil, da pomeni oznako za vinjeto, zato prodajalki tega ni omenjal.
Vrhovni sodniki so ob svoji odločitvi opozorili tudi, da zakon o cestninjenju ne opredeljuje, kaj »veljavna elektronska vinjeta« pravno sploh pomeni, in se strinjali s tožilko, ki je v zahtevi za varstvo zakonitosti sodišču tudi predlagala, da postopek zoper voznika ustavi.
Podobna sodba že pred enim letom
Takšen razvoj sodne prakse je že pred približno enim letom nakazala sodba ljubljanskega višjega sodišča, ki je v primeru očitno napačno zapisane registrske oznake na elektronski vinjeti prav tako presodilo, da ne gre za prekršek. Že takrat so višji sodniki poudarili, da je treba pri tolmačenju zakona o cestninjenju uporabiti tudi njegovo namensko razlago: »Izhajajoč iz namena zakona je najbrž lahko brez dvoma sklepati, da se za prekršek po tej določbi kaznuje tisti posameznik, ki sploh nima vinjete za določen cestninski razred ali mu je veljavnost vinjete potekla, medtem ko za posameznika, ki je uporabljal elektronsko vinjeto z napačnim podatkom o registrski številki vozila in je očitno, da je vinjeta bila kupljena prav za to vozilo, le da je pri delu zapisa registrske številke prišlo do pomote, takšnega jasnega sklepa ni mogoče napraviti, saj nikjer v zakonu ni določeno, da bi se kot neveljavna štela tudi vinjeta z napačno oznako registrske številke.«
Pred približno enim leto so nam v Darsu pojasnili, da so vložili pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in da bodo do nadaljnjega (predvsem do odločitve vrhovnega sodišča, op. p.) nadaljevali izvajanje cestninskega nadzora in izrekanje sankcij kot do takrat. Poudarili so, da je isti senat v drugem identičnem primeru odločil drugače, v korist Darsa.
Pred dobrim tednom dni smo se na Dars ponovno obrnili z vprašanjem, ali oziroma kako bodo – na podlagi sodbe vrhovnega sodišča – prilagodili samo izdajanje e-vinjet pa tudi kazni, vendar odgovora nismo prejeli.
