S predstavljanjem dokazov tožilstva se je včeraj nadaljevalo sojenje Michelu Stephanu zaradi domnevnega napeljevanja k umoru priče. Dogajalo naj bi se proti koncu leta 2017, ko se je Stephan znašel v priporu v Ljubljani, češ da je iraškega prosilca za azil Alija H. R. R. napeljeval, naj ustreli nekdanjega kolega na ljubljanskem Kemijskem inštitutu dr. Janeza Plavca. Prijeli so ga, ker je Ali njegov zahrbtni načrt razkril policiji. Da bi se mu maščeval, naj bi Stephan začel nagovarjati sopripornika še k njegovi likvidaciji. A sta ga tudi ta dva »zatožila« policiji, tako da se mora zdaj zagovarjati še zaradi tega. Mimogrede, zaradi napeljevanja k uboju Plavca je dobil osem let zapora.
O dogajanju je prvi spregovoril Mervan Šljivar, ki je bil takrat na Povšetovi priprt zaradi umora. Obvestil je odvetnika Jožeta Hribernika, ki ga je že zastopal, bil pa je tudi zagovornik Milka Noviča, kasneje oproščenega umora direktorja Kemijskega inštituta. Odvetnik je obvestil policijo in ta je obiskala Šljivarja. Povedal je, da mu je dober prijatelj, pripornik Alen Kraljević, pripovedoval o Francozu, s katerim si delita sobo (Stephan je francoski državljan libanonskih korenin), ki je »bolan in psihopat«, ker bi rad likvidiral Iračana in še dve osebi – plačal bi 30.000 evrov »po glavi«. In da je na enem od sprehodov Francoz tudi njega vprašal, ali pozna kakšne ljudi, ki bi to opravili.
Bojni strupi in živo srebro
Policija je nato obiskala še Kraljevića. Ta je dejal, da ga je Stephan spraševal po kaki detektivski agenciji, ki bi pridobila podatke o Aliju, oziroma da bi plačal pet do sedem tisoč evrov za njegovo lokacijo (Ali je imel takrat status zaščitene priče). Želel je, da bi Ali izginil in bi ga vodili kot pogrešano osebo. Predlagal je, da bi ga zastrupili z živim srebrom in truplo zakopali v gozdu pod Toškim čelom. Posuli bi ga z nekim prahom, da ga niti pes ne bi zavohal. Ali pa da bi ga ustrelili pred sodiščem, ali morda na vratih stanovanja prevrtali kukalo in spustili strup v stanovanje. Stephan naj bi imel nekakšen spisek želja, imena še drugih ljudi, ki bi jih iz maščevanja rad likvidiral. Recimo predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, Gregorja Golobiča, za katerega je govoril, da je lastnik več časopisnih podjetij, pa še kemike Romana Jeralo, Matjaža Polaka, Miho Steinbücherja in Zdenka Časarja.
Kraljević je dejal, da je Stephanove navedbe sproti popisoval v zvezku, ki ga je tudi predal policiji in je zdaj v sodnem spisu. Tam sta se znašli še dve zaseženi, na roko popisani strani papirja z natančnim osebnim opisom Alija, njegove žene in otrok. Navedene so zdravstvene težave najmlajšega otroka, ljubkovalno ime hčerke, katere fitnese obiskuje Ali, kje v Ljubljani je v preteklosti delal. Zapisana so bila tudi razna imena z naslovi, domnevno njegovih prijateljev. Stephan je komentiral, da ne gre za njegovo pisavo. Je pa določene podatke res dal Kraljeviču, a zato, da bi jih predal detektivu. Želel je preveriti, ali se Ali res ukvarja s tihotapljenjem otrok, kot naj bi sumil Kraljević. Za slednjega obramba sicer vseskozi poudarja, da je povsem neverodostojna priča.
Kraljević je trdil, da mu je Stephan v povezavi z likvidacijo navajal različne kemične snovi oziroma strupe in ob tem opozarjal na nujnost uporabe posebnih rokavic. Obtoženi je včeraj zatrdil, da so med njimi tudi taki, ki jih je nemogoče uporabiti kot strup. Tožilka pa je prebrala poročilo nacionalnega forenzičnega laboratorija, da so omenjene snovi (bojni) strupi in da jih je mogoče dobiti v raziskovalnih organizacijah, kot je Kemijski inštitut. Zagovornik Gorazd Fišer je nato predlagal, naj dodatno poizvedo, kakšna oprema je potrebna za njihovo izdelavo in ali je možno (tako zatrjuje obtoženi), da bi prej umrl tisti, ki bi jih hotel uporabiti, kot pa tarča likvidacije.
