Na letošnjem posvetu o spletnih zlorabah otrok je vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Robert Tekavec kot najpogostejšo obliko spolne zlorabe otrok izpostavil tako imenovani grooming – spolno napeljevanje otrok prek spleta, v katerem storilec z otrokom vzpostavi zaupen odnos, nato pa to zaupanje zlorabi.
Gre za pojav, ki predstavlja pereč problem na področju zlorab otrok že dlje časa, manj znano pa je, da slovenska kazenska zakonodaja grooming že dobrih deset let definira kot samostojno kaznivo dejanje, ki pa se praktično ne preganja. Tožilstvo je v desetih letih vložilo zgolj tri obtožnice, pravnomočno obsojen pa ni bil še nihče.
Samo nagovarjanje ni kaznivo
V kazenskem zakoniku je že od maja 2012 zapisano kaznivo dejanje pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene. Kazen do enega leta zapora je zagrožena za storilce, ki otroke prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij nagovarjajo k srečanju z namenom, da bi jih spolno zlorabili, ali zaradi izdelave slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne seksualne vsebine. Da lahko govorimo o kaznivem dejanju, morajo nagovarjanju slediti tudi »konkretna dejanja za uresničitev srečanja«.
Prav ta pogoj je eden izmed razlogov, da je že predkazenskih postopkov zaradi groominga v Sloveniji izjemno malo. Če ni mogoče dokazati konkretnih dejanj za uresničitev srečanja, pregon ne more biti uspešen, saj samo nagovarjanje k srečanju z namenom spolnega napada ni kaznivo. »V večini primerov konkretna dejanja v smeri izvršitve niti niso opravljena, saj denimo otrok za spletno nadlegovanje s spolno vsebino pove staršem, ki preprečijo nadaljnje dogovarjanje in obvestijo policijo. V tem primeru pa ne gre za kaznivo dejanje pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene,« pravijo na vrhovnem državnem tožilstvu. Če že pride do srečanja in srečanju sledi zloraba, pa gre že za drugo (hujše) kaznivo dejanje spolnega napada na otroka.
Enak pogoj srečanja velja tudi pri nagovarjanju k izdelavi fotografij seksualne vsebine, kar se zdi rahlo nesmiselno, saj tovrstna nagovarjanja potekajo predvsem prek spleta in srečanje niti ni potrebno. Prav tako pa že člen o kaznivem dejanju prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva (med drugim) sankcionira tudi nagovarjanje mladoletnikov k izdelavi pornografskih oziroma na kakršen koli način seksualnih fotografij ali posnetkov.
V desetih letih le 18 ovadb
Glede na neposrečeno definicijo kaznivega dejanja groominga ne preseneča, da je kljub njegovi razširjenosti malo predkazenskih postopkov, kazenskih pa skorajda ni. Po podatkih generalne policijske uprave policisti v povprečju obravnavajo le do pet tovrstnih kaznivih dejanj na leto. Izjema je leto 2019, ko so obravnavali kar 75 kaznivih dejanj pridobivanja otrok za spolne namene. Leta 2019 so kriminalisti ljubljanske policijske uprave zaključili dlje časa trajajočo preiskavo, v kateri so obravnavali kar 71 kaznivih dejanj pridobivanja otrok za spolne namene. »V konkretnem primeru je šlo za kazniva dejanja, storjena prek spleta, v zvezi s katerimi je osumljena ena oseba, oškodovanih pa je več mladoletnih oseb. Zoper osumljenca je bila podana kazenska ovadba na pristojno tožilstvo,« nam je pojasnil Tomaž Tomaževic z ljubljanske policijske uprave, kjer pa drugih podrobnosti zaradi zaščite mladoletnih žrtev ne morejo razkriti.
Policija sicer le redko poda kazensko ovadbo zaradi pridobivanja otrok za spolne namene. Od leta 2012 do konca lanskega leta je tožilstvo prejelo vsega skupaj 18 ovadb, na podlagi katerih je za zdaj vložilo tri obtožnice, vse v zadnjih treh letih. Po podatkih statističnega urada pravnomočno obsojen za to kaznivo dejanje ni bil še nihče, je pa sodišče v enem primeru izreklo pravnomočno oprostilno sodbo. Oprostilna sodba sega v leto 2016, kar pomeni (razen če je prišlo pri obdelavi podatkov do napake), da je šlo za sojenje, v katerem je oškodovanec sam prevzel pregon in obtožnice ni vložilo tožilstvo.
