Po za zdaj neuradnih podatkih je letos zaradi utopitve v Sloveniji umrlo že šest ljudi, od tega dva v morju. Konec junija so v morju ob slovenski obali našli truplo 83-letnika, ki so ga svojci prijavili kot pogrešanega. Gospod iz okolice Žalca je svojcem povedal, da gre plavat na območje Valdoltre. Ko popoldne ni prišel na dogovorjeno mesto, kjer bi moral počakati ženo, je stekla iskalna akcija, 83-letnika pa so žal našli mrtvega v morju med Valdoltro in Debelim rtičem, približno 620 metrov od obale.
Pred dnevi je v slovenskem morju umrl še en starejši občan. Naključni mimoidoči je okoli devetih zvečer pri plaži Meduza v Portorožu v morju opazil moškega, ki ni kazal znakov življenja. Izkazalo se je, da gre za 80-letnega domačina, ki ga je zdravnik na kraju še nekaj časa oživljal, vendar mu ni več mogel pomagati.
Uspešno pa se je končalo oživljanje komaj petletnega otroka, ki se je pred dnevi znašel pod gladino bazena na šentjurskem kopališču. Medtem ko so bili njegovi starši zaposleni z mlajšim otrokom, si je petletnik snel rokavčke in skočil v bazen. Oče ga je hitro opazil, ga potegnil iz vode in začel oživljati, otrok pa je že po nekaj sekundah ponovno zadihal. S helikopterjem so ga odpeljali v mariborski klinični center, kjer je ostal na opazovanju.
Od leta 2020 skoraj 100 utopitev
Za oba starejša občana, ki sta umrla v morju, bo natančen vzrok smrti pokazala obdukcija, kot pojasnjujejo na policiji, pa je med utopljenci tudi sicer nekoliko več ljudi iz starostne skupine nad 64 let.
»Med vzroki za utopitve so predvsem zdrsi, posamični primeri bolezenskih stanj ali nenadnih obolenj. Večina utopitev se zgodi med kopanjem, posamični pa so primeri zaradi padca v vodo, tudi padca s plovila, ali potapljanja,« razlagajo na policiji, kjer pa nimajo podatkov o posameznih vrstah bolezenskih stanj utopljencev oziroma nenadnih zdravstvenih zapletih, zaradi katerih je prišlo do utopitev. Presenetljivo tudi ne beležijo, kako pogosto je utopitvi botroval alkohol, čeprav velja pravilo, da v opitem stanju nikakor ni varno plavati.
Vsekakor je med utopljenci le za vzorec neplavalcev (eden ali dva na leto), preostali pa znajo plavati, vendar kljub temu zaidejo v usodne težave. V zadnjih petih letih in pol se je v Sloveniji utopilo kar 98 ljudi, od tega največ v rekah (32), morju (27) ter jezerih in gramoznicah (13). Policijska statistika beleži tudi utopitve v bazenih, jamah, breznih, v vodnjaku, doma v stanovanju … Pred leti smo poročali tudi o smrti starejše ženske v greznici.
Da so reke najbolj nevarne, ne čudi, tako zaradi rečnega toka, ki je lahko izjemno močan, kot nižjih temperatur vode in neurejenih brežin. Praktično vsako leto poročamo tudi o nesrečah migrantov, ki med prestopanjem meje v različnih letnih časih prečkajo tudi reke, kar je izjemno nevarno.
Utopitve so si glede na vzroke in okoliščine lahko med seboj zelo različne, vsaj glede kopanja oziroma plavanja pa policisti med drugim opozarjajo, da je treba biti na »črnih« oziroma neurejenih kopališčih ob rekah, gramoznicah in jezerih še posebej pozoren na znake, ki sporočajo, kje je kopanje izrecno prepovedano ali nevarno. »Zavedati se je treba, da na divjih kopališčih ni upravljalcev in reševalcev iz vode. Izredno nevarne so zapuščene gramoznice, ki so napolnjene z vodo in imajo strme in drseče brežine, globina vode pa hitro naraste.« Lani je izstopala tragična nesreča 20-letnika, ki se je zgodila na območju gramoznice Zeleno jezero. Izkazalo se je, da je mladenič hodil na območju, kjer so se izvajala dela. Gramozna brežina se mu je vdrla pod nogami, pri čemer je padel v vodo in se utopil.
Pomagajo naj le dovolj telesno sposobni
Zimzelena pravila oziroma opozorila, ki jih policija izpostavlja glede varnosti v vodi, so še vedno, da v vodo ne hodimo, če se počutimo slabo, s polnim ali praznim želodcem ter pod vplivom alkohola. Prav tako je nujno, da se v primeru, ko je telo pregreto, najprej primerno ohladimo. Premrzla voda namreč lahko povzroči krč, zato so skoki v vodo, če smo potni ali pregreti, lahko izjemno nevarni.
Pomoč drugim, ki v vodi zaplavajo v težave, je seveda dobrodošla, vendar policija svetuje, da naj občani utapljajočemu se nudijo pomoč le takrat, ko sami ocenijo, da to omogočajo njihovo znanje in telesne sposobnosti, da bodo pri reševanju uspešni in da ne bodo ogrozili še sebe. Sicer naj raje pokličejo na pomoč.
