»Maja 2023 sem prejel klic kriminalista, da je bil moj računalnik tarča kibernetskega napada. Moral sem na policijsko postajo, da sem računalnik oddal, in povedali so mi, da je nekdo pridobil moja uporabniška imena, gesla, da je bila narejena zlonamerna oprema, ki je preslikala podatke iz mojega računalnika,« je na ljubljanskem sodišču povedal Kristjan T. Kot priča je bil zaslišan na sojenju ruskemu državljanu Alekseju Konjaškinu, dizajnerju, fotografu in računalniškemu tehniku po poklicu. Že nekaj časa biva v Sloveniji in tudi že kar nekaj časa je za rešetkami, v priporu.
Najprej je bil maja 2022 obsojen, ker je neupravičeno uporabil podatke plačilnih kartic v nekaj spletnih trgovinah, v nekaj primerih pa tudi dejansko opravil spletne nakupe. Dobil je (pravnomočno) desetmesečno pogojno kazen. Nato je sledilo še eno sojenje, tokrat zaradi treh drugih kaznivih dejanj, ki se je tudi končalo z obsodilno sodbo. Tokrat so mu pogojno kazen preklicali in dobil je enotno kazen štiri leta in osem mesecev zapora. Nezadovoljen s takšno odločitvijo se je zagovornik Aleksander Pevec pritožil na višje sodišče, ki je sodbo res razveljavilo. Tako zdaj pred drugim sodnikom poteka novo sojenje.
Prodajal podatke
Kaj tožilstvo očita Konjaškinu? Najprej dva napada na informacijski sistem, v katerem sta bila (vsak posebej) oškodovana Kristjan T. in Gregor K. To je tudi edino početje, ki ga obžaluje in priznava. S spleta je pridobil uporabniško ime in geslo Kristjana T. ter podatke Gregorja K. in vstopil v njuna uporabniška računa. Tako podatke kot programsko orodje, s katerim se v mapo shranjujejo podatki iz računalnikov, je pridobil prek aplikacije telegram, je povedal. Ampak šlo je le za radovednost in raziskovanje, hotel je izvedeti, kako deluje njun strežnik, je zmanjševal pomen svojega ravnanja.
Na vprašanje sodnika Roka Kobala, kako je opazil, da je z računalnikom nekaj narobe, je Kristjan T. odvrnil, da je bilo že kak mesec njegovo delovanje upočasnjeno. Prav tako mu je javljal napake. »Začel sem sumiti, a nisem delal kakih samoiniciativnih raziskav, dokler me ni poklical kriminalist,« je izjavil. »Ne vem, kako se je računalnik okužil, predvidevam, da sem 'kliknil' nekaj, česar ne bi smel,« je dodal. Preden je sodno dvorano zapustil, se mu je obtoženi opravičil za »morebitne neprijetnosti«.
Konjaškinu tožilstvo očita tudi uporabo ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva. Na spletu naj bi pridobil podatke plačilnih, kreditnih in drugih kartic nemških, španskih, avstrijskih in avstralskih bank ter jih v zameno za bitcoine od januarja 2021 do junija 2023 prodajal naprej. Na spletnem trgu XSS naj bi uporabljal uporabniški imeni Juniper in Cacodemon. Obtoženi trdi, da je ime Cacodamon (predhodno Juniper) uporabljala vsaj še ena oseba, in sicer Sergej Razumov iz ruskega mesta Bernaul, ki ga je spoznal na spletu. In da je bil po besedah njegovih znancev iz Rusije račun aktiven celo še po prvostopenjski sodbi. Kako je s tem, bodo povprašali sodnega izvedenca.
Tretji očitek pa se nanaša na kaznivo dejanje izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje. Od junija 2021 do februarja 2022 naj bi na XSS v zameno za plačilo ponujal dostopne podatke za različna podjetja, na primer s področja farmacije v Franciji in gradbeništva v Kanadi.
Za izločitev dokazov
Zagovornik Pevec je na zadnji obravnavi predlagal izločitev vseh obremenjujočih dokazov iz sodnega spisa, češ da so bili pridobljeni na nezakonit način. Kot opozarja že od vsega začetka postopka, so podatke iz Konjaškinovega računalnika uporabili v prvem (ko je dobil pogojno kazen) in nato še v aktualnem kazenskem postopku. Po njegovem prepričanju pa bi morali biti po prvem pravnomočno končanem kazenskem postopku uničeni. Višje sodišče je to stališče že zavrnilo. Vendar se bo zagovornik, kot vse kaže, z vprašanjem o (ne)ustavnosti zakonske ureditve veljavnega zakona o kazenskem postopku, ko gre za zaseg in obdelavo podatkov, obrnil še na ustavno sodišče.
