Policija je letos zabeležila že deset napadov na bankomate - lani jih je bilo toliko v celotnem letu, predlani pa trije. Nazadnje, 23. julija, je bil tarča neznancev bankomat na Pobrežju v Mariboru, so se pa napadi začeli že takoj v začetku leta. Tretjega januarja je nekdo razstrelili bankomat pri trgovini v Podčetrtku, v istem kraju je bil dva tedna pozneje uničen bankomat na Petrolu. Isti mesec se je nekdo lotil bankomata v Trnovski vasi v Slovenskih goricah in bankomata v Senožečah – po besedah domačinov je bil slednji že večkrat tarča nepridipravov.
Bankomatov se lotevajo na različne načine: z vlomi, (plinskimi) eksplozijami, uporabljajo eksploziv in tako imenovane skimming naprave (kopiranje magnetnega zapisa na kartici), čeprav teh niso zaznali že od leta 2021, pravi predstavnica policije za odnose z javnostmi Maja Ciperle Adlešič. »Trendi in načini izvrševanja kaznivih dejanj se z leti spreminjajo tako v tujini kot pri nas. Tako so storilci kot enega od načinov tudi pri nas začeli uporabljati plinsko eksplozijo. Povzroči veliko razdejanje in poškoduje in uniči bankomat ter objekt,« navaja. A policija lahko na kraju kljub temu zavaruje posamezne dokaze in sledi, ki lahko privedejo do storilcev. Gre za tujce, člane kriminalnih združb, ki delujejo v več državah. »V zadnjih letih smo obravnavali posamezne napade na bankomate s plinsko eksplozijo ali z orodjem (...) V zadnjem letu pa gre večinoma za uporabo razstreliva. Tatvin celih bankomatov nismo zaznali že vrsto let,« pravi.
Fotografije na telefonih
Znani so tudi tako imenovani blackbox napadi, kot se je zgodil februarja v Malečniku pri Mariboru. Trije Moldavijci romunskega rodu so s pršilom onesposobili kamero na bankomatu, nato pa s plinskim grelcem zarezali vanj. Pri tem načinu morajo namreč del bankomata izrezati, da potem lahko svojo napravo (običajno prenosni računalnik) priključijo na podajalca denarja in nad njim prevzamejo nadzor. V Malečniku bi na ta način lahko prišli do več kot 400.000 evrov, če jih ne bi pregnal alarm. Storilci so imeli na telefonih naložene tudi fotografije bankomatov v Markovcih, na Dunajski v Ljubljani, v Vitomarcih in Zgornji Hajdini, vendar je bilo premalo dokazov, da so napadli tudi njih (iz bankomata v Markovcih, na primer, je izginilo kar 290.000 evrov). So pa nedvomno ugotovili, da je eden decembra lani sodeloval pri vlomu v bankomat v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Z neznanimi storilci je ukradel 82.600 evrov.
Prilagajajo se lastniki in storilci
Policija sicer ne vodi posebne statistike o višini ukradenega denarja, poroča pa, da razišče približno tretjino primerov. Lani, recimo, je prijela tri Hrvate, ki so v Ljubljani razstrelili tri bankomate. Maja je storilec v Štepanjskem naselju v režo bankomata zvrtal luknji, skozi kateri je potisnil cevi iz plinskih jeklenk in sprožilec. Po eksploziji je ukradel več kaset s skoraj 80.000 evrov gotovine. Približno tisoč evrov je bilo uničenih, nastalo pa je še za okoli 15.000 evrov škode. Junija so se na podoben način lotili bankomata na Sojerjevi; 20.000 evrov so ukradli, škode pa je bilo še za ravno toliko. Eksplozijo so sprožili tudi na bankomatu v Fužinah, a trezorskega dela ni poškodovala (škode pa je bilo za 40.000 evrov). Tat, ki je pri tem igral glavno vlogo, je dobil tri leta zapora, drugi devet mesecev, tretji pa slabi dve leti vikend zapora.
Za varnost bankomatov so odgovorni lastniki oziroma upravljavci bankomatov. »Proizvajalci se prilagajajo načinom delovanja storilcev, prilagajajo varnostne sisteme in jih vgrajujejo v nove serije bankomatov. Opažamo, da kar nekaj dejanj ostane pri poskusu, kar kaže na to, da so bili storilci neuspešni oziroma je imel bankomat ustrezne varnostne mehanizme,« navaja Ciperle - Adlešičeva. Toda tako kot se nadgrajujejo varnostni sistemi, tako tudi storilci nenehno poskušajo najti nove načine napadov.
