Po razveljavljeni sodbi zoper domnevne nasilneže, ki naj bi marca 2021 v gozdu pri Zgornjih Duplicah pri Grosupljem do smrti pretepli 77-letnega Stanislava Knaflja, je tožilka Petra Vugrinec predlagala, da številnih prič in sodnih izvedencev ne bi ponovno zasliševali, vendar se obramba s predlogom tožilstva ni strinjala. V torek se je na sojenju Marku Belclu, Marjanu Brajdiču, Mihaelu in Marjanu Grmu tako zvrstilo več prič, ki niso imele kaj dosti povedati, vmes pa jih je začel zapuščati še spomin.
Vaščane iz okolice Grosupljega, ki so v preiskavi in na prvem sojenju večinoma pričali, da so kritičnega dne opazili avtomobil, v katerem naj bi bili obtoženci, je obramba v torek soočila tudi z nekaterimi predsodki, ki so nekoliko omajali njihovo mnenje. Eden od domačinov je v preiskavi oziroma na prejšnjem sojenju povedal, da je bil pod kozolcem, ko se je mimo pripeljal avtomobil, za katerega je sklepal, da so v njem Romi. Njegovo sklepanje je bilo plod opažanja, da je bil avto »umazan in zanikrn«, da je njegov pes na avtomobil glasno lajal (na druge avtomobile pa menda ne) in da se je iz avtomobila slišala glasna glasba. Temni avtomobil znamke alfa romeo naj bi se peljal tudi hitreje kot drugi, čeprav priča v torek ni bila več tako zelo prepričana, kako hitro so vozili.
Sprva umor, nato le še povzročitev poškodbe
Tudi drugi vaščan, ki je v preteklosti s prostim očesom lahko ugotovil razliko »med navadnimi in romskimi avtomobili«, je bil tokrat bolj zadržan. Ocenil je, da se je takrat »očitno prenaglil«, v vmesnem času pa je prišel tudi do spoznanja, da niso vsi Romi nujno temne polti.
Zaslišan je bil tudi njegov oče, ki je na sodišču povedal, da pokojnega Knaflja ni poznal. Ko mu je obramba predočila, da je v preteklosti pričal, da ga je kritičnega dne videl, kako se je mimo njegove hiše vozil z mopedom, je pojasnil, da se je to govorilo po vasi.
Na srečo se sodnici Maji Povhe pri izreku sodbe ne bo treba opreti samo na pričevanja vaščanov. Prvo, obsodilno sodbo, s katero je obtoženim izrekla zaporne kazni od devet do devet let in deset mesecev zapora, je oprla tudi na obremenjujoče biološke sledi. Na kljuki bivalnika, v katerem je živel Knafelj, na njegovi denarnici in na žrtvi sami so našli Belclove sledi. V potoku Ižica na Igu, kamor je policiste odpeljal obtoženi Brajdič, pa so našli Knafljev telefon ter še jakno z rokavicami, maskirnimi kapami in nabojem, na katerih so našli sledi obeh Grmovih in Belcla. Tudi preiskava gibanja njihovih telefon in posnetkov nadzornih kamer je pokazala, da so se usodnega dne skupaj iz Kočevja peljali v Ljubljano, od tam h Knaflu, nato na Ig in nazadnje domov. Priče pa so v okolici kraja nasilne smrti samotarskega Stanislava Knafla opazile že omenjeni avtomobil alfa romeo, kakršnega je imel tudi Brajdič.
Tožilstvo je četverici sprva očitalo umor iz koristoljubja, že med prvim sojenjem pa je tožilka obtožbo spremenila v povzročitev posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Sledila je obsodilna sodba, ki pa jo je višje sodišče razveljavilo. Senat višjih sodnikov se je strinjal z obrambo, da v sodnem spisu ni nobenega dokaza, ki bi potrjeval prisotnost Brajdiča in bratov Grm na kraju kaznivega dejanja, tako da jim sostorilstvo ni bilo prepričljivo dokazano.
