Kar 929 kršitev cestnoprometnih predpisov je policija lani zabeležila pri voznikih električnih skirojev, letos do 8. maja pa že 207. »Med najpogostejšimi kršitvami so slabo upoštevanje predpisov, napačna smer vožnje, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja pri rdeči luči, vožnja brez čelade, uporaba slušalk in mobitelov med vožnjo, pogosto pa tudi prehitra vožnja,« je pojasnil Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi. Neotesane dirkače, ki najvišjo dovoljeno hitrost 25 kilometrov na uro največkrat presegajo s (predelanimi) električnimi skiroji, bodo odslej lovili s posebnimi napravami za merjenje hitrosti, ki so se že izkazale za učinkovite pri izločanju neprimernih vozil iz prometa.
Trenutno ima slovenska policija eno napravo, ki od marca kroži po državi. Upajo, da jih bo kmalu še več. »Gre za mobilno prenosno napravo, zapakirano v kovček, ki jo patrulja pelje s seboj. Pripravljena je v minuti ali dveh. Nas sicer ne zanima, kako hitro vozi uporabnik električnega skiroja, ampak le, ali presega najvišjo dovoljeno hitrost 25 kilometrov na uro,« je med praktičnim prikazom delovanja naprave razložil višji policist specialist Matevž Serko. »Prvi vtisi policistov s terena so pozitivni, najbolj zato, ker gre za hiter postopek,« je dodal. Obenem imajo tako hipen dokaz, da je nekdo vozil prehitro, kar je bilo v preteklosti težje. Merjenje hitrosti z radarji je bilo zaradi ozke silhuete do zdaj težko, z oceno »na oko« pa si policist tudi ni mogel kaj veliko pomagati. Z dokazom v rokah bodo lahko na kraju samem predelane (ali le prehitre) električne skiroje izločili iz prometa.
Kršitve na območjih za pešce
Naprave bodo zagotovo prišle prav tudi v večjih mestih, kjer je tovrstnih prevoznih sredstev, posledično pa nesreč vse več. Pred dnevi je skiroist zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v avto pred sabo, aprila pa so v bolnišnico odpeljali huje poškodovanega voznika električnega skiroja, ki je odvzel prednost avtomobilu in obležal na cesti. Podobnih nesreč je vse več, narašča pa tudi število tistih, v katere so poleg skirojev vpleteni pešci. To nikogar, ki se je v zadnjih letih po soncu sprehodil po središču prestolnice, sploh ne čudi. E-skiroisti na območjih za pešce švigajo med sprehajalci in hitrosti ne prilagodijo stanju na ulici, pred časom se v središču Ljubljane eden zaradi tega ni mogel izogniti trčenju z natakarico s polnim pladnjem pijače.
Na kršitelje sicer prežijo v ljubljanskem mestnem redarstvu, kjer so po navedbah njegovega vodje Romana Fortune med letoma 2021 in 2024 izvedli 83 prekrškovnih postopkov. »Kršitve so najpogosteje zaznane v središču mesta, zlasti na območju za pešce. S samodejnimi merilnimi napravami zaznavamo tudi prehitro vožnjo električnih skirojev, vendar zaradi neidentificiranih voznikov ta nevarna dejanja ostajajo nekaznovana,« je izpostavil eno od težav. Le kot zanimivost je dodal, da so v nedeljo zaznali voznika, ki je z električnim skirojem dirkal s hitrostjo 90 kilometrov na uro.
Ta kršitelj se sicer ni znašel med 50 skiroisti, ki so bili letos do ponedeljka udeleženi v prometni nesreči. Po navedbah Saše Jevšnik Kofol, namestnice direktorice na Agenciji za varnost prometa (AVP), se je v njih huje poškodovalo devet skiroistov, lažje pa 35. Več kot polovica jih ni uporabljala čelade (obvezna je le pri uporabnikih do 18. leta starosti). Lani so zabeležili 268 prometnih nesreč z udeležbo električnih skirojev, kar je dvanajst odstotkov več kot leto prej. Nesreče najpogosteje povzročijo vozniki, stari med 35 in 44 let, a med najbolj izpostavljene sodijo tudi v skupini med 18 in 24 let. V zadnjih dveh letih smrtnih žrtev na skirojih sicer ni bilo, je pa število huje poškodovanih naraslo za kar 29 odstotkov – s 30 predlani na lanskih 42.
Čelada, izpit, registracija
V ljubljanskem kliničnem centru statistiko poškodb s skirojem zbirajo že dvanajst let. In če je bilo teh leta 2013 manj kot sto, jih po pojavu električnih različic na leto zabeležijo od 500 do 600. »Do maja letos smo zabeležili že 125 padcev z električnim oziroma navadnim skirojem, lani smo obravnavali 596 poškodovanih, predlani 661,« je statistiko predstavil vodja urgence Uroš Tominc. Največ poškodovanih sprejmejo med junijem in septembrom, največ je poškodb glave, zapestij in prsnega koša. »Gre predvsem za resne poškodbe mišično-skeletnega sistema, podobne tistim, ki jih beležimo pri kolesarjih in motoristih, ter jih ni mogoče primerjati s poškodbami na navadnih skirojih,« je dodal.
Zaradi hudih posledic in številnih kršitev so na AVP že večkrat predlagali spremembo zakonodaje. Med ključnimi predlogi so obvezna uporaba zaščitne čelade za vse uporabnike električnih skirojev, uvedba osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita, dvig minimalne starosti za vožnjo na vsaj 15 let, uvedba obveznega zavarovanja odgovornosti, vzpostavitev evidence električnih skirojev v smislu registracije in možnost odvzema tehnično neustreznih vozil ter povečanje pristojnosti policije, redarstva in inšpekcijskih služb pri nadzoru.
Saša Jevšnik Kafol je okrcala prodajalce električnih skirojev, ki javno ponujajo »odklepanje« teh vozil. Gre za tehnični postopek, s katerim se odstrani ali zaobide tovarniško nastavljena omejitev največje hitrosti električnega skiroja, kar pa trenutno ni izrecno prepovedano v slovenski zakonodaji, je razložil Dominik Treber, inšpektor svetnik s tržnega inšpektorata. Pri nadzoru, ki so ga začeli izvajati aprila, so na trgu odkrili veliko število neskladnih proizvodov. Kot nadzorni organ so predlagali prepoved ali strožjo regulacijo odklepanja električnih skirojev ter obvezno nošenje homologirane motoristične čelade za vse uporabnike električnih skirojev.
