Ni jih malo, ki menijo, da imajo pozitivne misli lahko veliko moč, kljub temu pa je včasih dobro upoštevati nekatere modrosti, ki bi sicer lahko zvenele negativno. Kot je na primer: »Nesreča nikoli ne počiva«. Ali pa glavni Murphyjev zakon: »Če gre kaj lahko narobe, bo narobe tudi šlo.« Pa tudi pregovor, ki se rima in nasploh lepše zveni v jezikih nekaterih narodov južneje od nas in v prevodu pravi: »Bolje preprečiti kot zdraviti.« Vse to je pač, še tako pozitivnim mislim navkljub, pametno imeti v mislih v več primerih. Tudi na primer, ko se z avtomobilom podamo na daljšo pot, kar bomo v prihodnjih tednih počeli precej bolj množično kot sicer.
Napočil je namreč čas počitnic in dopustov, na katere se veliko ljudi še vedno odpravi z avtomobili. In ko smo omenili daljšo pot, je ta vselej povezana s tujino. Pri čemer lahko uporabimo še en rek, ki smo se ga sicer domislili sami: »Za voznika se potovanje začne že pred potovanjem.« Ne, ni najbolj izviren, v prvi vrsti pa pomeni, da je treba zase in za avto primerno poskrbeti, še preden z njim odrinemo na pot. O tem smo že pisali in bomo še, a vse skupaj ni predmet za pričujočo rubriko. V tej nas bolj zanima, kaj storiti, ko v tujini z avtomobilom dejansko gre kaj narobe, ko pride do okvare vozila, ko storimo prometni prekršek, ko smo, še huje, udeleženi v prometno nesrečo. In, jasno, kako na vse skupaj biti kar najbolje pripravljeni.
Pomembni dokumenti
Začnimo pri slednjem: dobra priprava avtomobila in voznika na pot naj vsebuje tudi vse potrebne dokumente in članstva, ki nam v primeru nesreče v tujini pridejo prav. V prvi vrsti je to mednarodna karta za zavarovanje motornega vozila, bolj znana kot zelena karta, pri čemer so nas na Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ) opozorili, da je od letos v državah sistema zelene karte, ki poleg držav Evropske unije zajema tudi vse v naši bližini, ki niso del te povezave, veljavna in se priznava tudi tista v elektronski obliki, v datoteki pdf, ki jo voznik predloži na vpogled na elektronski napravi, na primer telefonu.
»Slovenskim voznikom ob vstopu v države sistema zelena karte le-te sicer ne kontrolirajo, je pa priporočljivo, da jo imajo pri sebi, saj je zaradi poenotene vsebine pomemben dokument, s katerim se udeleženci prometnih nesreč identificirajo. Na njej so namreč navedeni vsi podatki, ki jih udeleženec prometne nesreče potrebuje za uveljavljanje odškodninskega zahtevka na pristojni zavarovalnici,« so še povedali pri SZZ in dodali, da zavarovalnice po Evropi svojim zavarovancem izročajo tudi obrazec evropsko poročilo o prometni nesreči. Zaradi poenotene vsebine in oštevilčenih rubrik je to uporabno za različne vrste nesreč tudi v primerih, ko sta udeleženca iz različnih držav: posamezne rubrike si namreč lahko prevajata po svoji jezikovni različici poročila. »Evropsko poročilo je za zavarovalnico pomemben vir informacij o udeležencih in poteku prometne nesreče, še posebej, če na kraju ni bilo policije, ki bi opravila ogled in pozneje izdelala zapisnik. Udeleženci nesreče naj tudi fotografirajo kraj prometne nesreče in nastalo škodo na vozilih, kar dodatno pomaga k učinkovitejšemu obravnavanju in povračilu nastale škode,« še svetujejo pri SZZ.
Tako v primeru nesreče kot tudi »zgolj« okvare vozila še kako prav pridejo tudi bodisi takšno zavarovanje bodisi takšno članstvo AMZS (ali pa kar oboje), ki vključujeta tudi pomoč na cesti oziroma asistenco v tujini. V tem primeru lahko, ko pride do okvare, pokličete na posebno telefonsko številko, ki jo ima vsaka zavarovalnica, pri AMZS pa v tujini na +386 1 5305 353. »Vsa koordinacija reševanja nato poteka iz klicnega centra v Sloveniji, kjer operaterji uredijo vse potrebno za nudenje ustrezne pomoči. Našim partnerskim klubom v tujini posredujemo tudi delovni nalog, ki ga član, če dvomi, ali izvajalec nastopa v imenu AMZS ali ne, lahko zahteva na vpogled – na tak način preprečujemo zlorabe in goljufije. Če vozila ni mogoče popraviti na mestu okvare, bo partnerski avtomobilski klub iz države, v kateri se nahajate, poskrbel za prevoz vozila do servisa, če vozila nato ni mogoče popraviti v dveh dneh, pa AMZS organizira prevoz vozila v Slovenijo. V tem primeru AMZS poskrbi za člana tudi tako, da mu krije stroške nepredvidene nočitve v tujini in nadaljnjo mobilnost,« so nam razložili na AMZS.
Veliko kazni za prekrške
Poleg prometne nesreče ali okvare vozila pa je še ena neprijetnost, ki nas tako kot na domačih cestah lahko doleti tudi v tujini – kazen za prometni prekršek. Višine teh se za različne prekrške od države do države lahko kar precej razlikujejo, nikakor pa ni nujno, da nas vselej doletijo na licu mesta; za nepremišljeno ravnanje smo namreč lahko kaznovani tudi naknadno. Kadar se država, v kateri smo storili prekršek, odloči za postopke nadaljnje obravnave, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo o tem obvesti lastnika vozila, imetnika vozila ali drugače identificirano osebo, osumljeno storitve prometnega prekrška.
»V kolikor se kazen za prekršek plača na podlagi pravnomočne odločbe tujega organa, se plača neposredno organu, ki je odločbo izdal. V tem primeru tako sploh ne pride do sodelovanja oziroma vključitve naših sodišč v postopek. V primeru, kadar pa storilec kazni, izrečene s strani tujega organa, ne plača, je podan predlog za priznanje in izvršitev odločbe v Republiki Sloveniji in od tega trenutka dalje je zadeva obravnavana pred našimi sodišči, to je praviloma pri Okrajnem sodišču v Celju,« nam je povedal predsednik omenjenega sodišča Darko Belak.
Ob tem je treba dodati, da zakon pravi, da se zavrne priznanje in izvršitev denarne sankcije, ki ne dosega 70 evrov, zato za nižje kazni iz tujine običajno niti ne prejmejo predloga za priznanje in izvršitev odločbe, sicer pa daleč največ predlogov prejmejo iz Avstrije, sledijo Nemčija, Nizozemska, Hrvaška in Italija. »Vse globe, ki niso plačane prostovoljno, sicer odstopimo v izterjavo FURS, zato s podatki o nadaljnjem poteku izterjave ne razpolagamo. Za ilustracijo pa dodajamo, da smo v lanskem letu iz naslova terjatev iz tujine prejeli plačila v skupnem znesku 103.866,77 evra, hkrati pa je bilo na FURS odstopljenih za 270.333,91 evra terjatev. Skupni znesek v letu 2024 plačanih terjatev in terjatev, odstopljenih na FURS, je tako znašal 374.200,68 evra,« je še dodal Darko Belak. Kar »lepa« številka, ki so jo slovenski vozniki ali tisti, ki imajo v Sloveniji prebivališče oziroma sedež ali premoženje oziroma prejemajo dohodke, plačali za prometne prekrške v tujini. Pri čemer ji je seveda treba dodati še vsoto, ki so jo »prekrškarji« plačali že sami od sebe, bodisi v tujini bodisi takrat, ko so na dom prejeli obvestilo.
