Območje iskanja je bilo razdeljeno na več sektorjev, organiziran je bil tudi štab, ki ga je vodila blejska civilna zaščita. Sodelovali so še radovljiški gorski reševalci, jamarska reševalna služba, potapljaška reševalna služba, vodniki reševalnih psov, gasilci in policija. V iskalno akcijo je bilo vključeno okoli 80 člansko moštvo, a pogrešanega kljub trudu niso našli.
»Oseba je pogrešana, dokler ni najdena živa ali ni najdeno oziroma identificirano njeno truplo. Glavni kriterij za umestitev osebe na seznam pogrešanih oseb je nenadna in nepričakovana odsotnost iz kraja bivališča oziroma iz družinskega, socialnega ali poklicnega okolja, in je to prijavljeno policiji ter kljub izvedenim ukrepom oseba ni najdena,« je pojasnil mag. Bojan Kos iz Policijske uprave Kranj.
Po njegovih besedah policija na leto obravnava okoli 500 prijav pogrešanih oseb, od katerih predstavljajo otroci in mladoletniki v povprečju okoli 30 odstotkov. Največ pogrešanih je odraslih oseb in starejših, predvsem gre za osebe z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi, ali pa za izgubljene osebe v gorah in podobno. Večina prijav pogrešanja je podana v enem dnevu in v enem dnevu je večina pogrešanih tudi najdena.
Policija ugotavlja, da je polovica odraslih pogrešanih najdena v 2 do 3 urah, v roku 10 ur je najdeno več kot 70 odstotkov pogrešanih, v 24 urah več kot 80 odstotkov. Na Gorenjsko številko 113 je bilo lani sprejetih 167 klicev o pogrešanih osebah. »Mnogi so bili najdeni praktično takoj in je šlo večinoma za krajše pogrešitve, bodisi zaradi zdravstvenih razlogov; slabotne osebe; skrbi svojcev ali prijateljev, da se je sorodniku/znancu kaj zgodilo, ker se ne oglasi na telefon; izostanek iz socialno-varstvenih zavodov ipd. V 38 iskalnih akcijah se je iskalo 28 pogrešanih oseb. Določene iskalne akcije so trajale tudi več dni. Pet oseb je bilo lani najdenih mrtvih,« ugotavlja Kos.
