»Tudi danes ni izrazil nobenega obžalovanja in občutka odgovornosti za to, kar je naredil. Niti blefira ne, da mu je žal. Tako da se pridružujem predlogu tožilstva, da kazen zvišate na 28 let zapora,« je senatu višjih sodnic predlagal odvetnik Mitja Pavčič, zastopnik oškodovancev v primeru Žarka Gorenjca, ki je marca 2021 v Dolah v okolici Grosupljega ubil svojo 36-letno ženo Jasno. Na okrožnem sodišču je bil obsojen na 23 let zapora, a sta se na sodbo pritožila tako tožilstvo (ki zahteva višjo kazen) kot obramba (ki zatrjuje, da je bil v usodnih trenutkih neprišteven). V dvomu, ali ima morda obramba prav, je senat višjega sodišča »odprl« obravnavo in zaslišal nekaj prič. Včeraj (spet) izvedenca psihiatra dr. Petra Preglja in izvedenca nevrologa dr. Blaža Koritnika. Sledili so končni govori, sodba pa bo jutri.
Jasna je umrla na včerajšnji dan pred tremi leti, Gorenjc jo je v domači spalnici zadavil s pasom kopalnega plašča. Nasilje naj bi nad njo izvajal že leta, ko se je končno odločila, da s hčerko odide, pa tega ni mogel sprejeti, trdi tožilstvo. Po Pregljevi oceni je bil v času kaznivega dejanja (nebistveno zmanjšano) prišteven, obramba pa je po prvostopenjski sodbi pridobila mnenje dr. Sanje Elizabeth Radeljak iz Zagreba, ki trdi nasprotno. Priložila je izvid magnetnoresonančnega slikanja glave in zatrdila, da ima vidne organske spremembe na možganih, kar je povzročilo nenačrtovano, stihijsko, impulzivno vedenje »zunaj realnega stanja doživljanja«.
Ni znakov nevrološke bolezni
Ko so jo pred kratkim zaslišali na višjem sodišču, je pri tem vztrajala, prav tako je pri svojem ostajal Pregelj. Obrambi to ni bilo všeč in je predlagala novega izvedenca oziroma skupino strokovnjakov, ki bi bolje osvetlila obtoženčevo duševnost. Senat se je odločil, da najprej preveri trditve Radeljakove, da bi z določenimi preiskavami še dodatno razjasnili Gorenjčevo stanje. Angažiral je nevrologa Koritnika, ki je včeraj razložil, da je magnetnoresonančna slika glave povsem v mejah normalnega in da (razen migrenskih glavobolov) nima znakov nevrološke bolezni. Kar je daleč od tega, kar je trdila Radeljakova, namreč da ima poškodovan frontalni reženj in da slika kaže na pretekle prehodne ishemične napade oziroma mini kapi. Glede dodatnih preiskav pa je dejal, da v tem primeru, ko gre za diagnostiko psihiatričnih bolezni, ne pridejo v poštev.
Ponovno so zaslišali Preglja, ki je dodatno preučil izvide mariborske forenzične psihiatrije, kjer je bil Gorenjc v času pripora dvakrat hospitaliziran. Diagnosticirali so mu čustveno neuravnovešeno osebnostno motnjo, medtem ko je Pregelj ugotovil neopredeljeno osebnostno motnjo. Izvedenec je dejal, da v Mariboru niso opravili nobenih preiskav, ki bi potrjevale njihovo diagnozo. In ponovil svojo oceno o neopredeljeni motnji in Gorenjčevi prištevnosti.
Senat je nato zavrnil predlog obrambe o novem psihiatričnem izvedenskem mnenju. Prav tako Gorenjčev predlog, naj pregledajo njegov in pokojničin telefon ter zaslišijo njegovo psihoterapevtko. Ti dokazi naj bi potrdili njegov zagovor, da ga je pokojnica kar naprej žalila in poniževala, mu na telefon namestila aplikacijo za sledenje ter da je zato celo doživel živčni zlom in moral poiskati psihoterapevtsko pomoč. Da je bil pravzaprav on žrtev. Zagovornik Gorazd Fišer je tudi v končni besedi vztrajal pri neprištevnosti, tožilec Iztok Stražar pa je zahteval 28 let zapora. Res še ni bil kaznovan, je poudaril, a do žene je bil leta nasilen, umor pa je storil pod vplivom psihoaktivnih snovi, ki jih je užival že dolgo in je vedel, kako vplivajo nanj. Gorenjc je že napovedal, da ga na razglasitev sodbe ne bo.
