Mladice jegulj ali tako imenovane steklene jegulje so komaj za mezinec velike povsem prozorne živalice, iz katerih nato zrastejo do meter dolge jegulje. Te so sploh v Aziji priljubljena hrana, mladice same pa veljajo celo za specialiteto. 70 odstotkov svetovne ponudbe jegulj konča na krožnih na Japonskem, kjer lastnih jegulj praktično nimajo več. Problem pri jeguljah je ta, da se jih sicer lahko vzgaja v ribogojnicah, še več, po nekaterih ocenah je 95 odstotkov vseh jegulj umetno vzgojenih (večina na Kitajskem), a kaj, ko se mladic umetno vzgoijiti ne da in jih je potrebno odvzeti iz narave. Povpraševanje je vse večje, cene pa rastejo v nebo in lahko dosežejo do nekaj tisoč evrov na kilogram. In kjer je denar, tam je kriminal. Sploh ob dejstvu, da je že dvanajst let izvoz in uvoz steklenih jegulj v Evropski uniji prepovedan.
Tihotapcev to ne ustavi. Preprodaja jeguljih mladic je najbolj donosen posel na področju zaščitenih živalskih vrst na svetu. Preprodajalci naj bi s tem poslom letno obrnili več kot tri milijarde evrov. Oktobra leta 2019 je francoska policija na pariškem letališču Charles de Gaulle aretirala par, ki je potoval na Kitajsko. V kovčih sta imela neverjetnih 300 tisoč primerkov jeguljih mladic. Zapakirane so bile v vodotesne plastične vreče, vmes pa so bile položene plastenke z ledom, da so ohranjale živali pri življenju. Prtljaga je tehtala 91 kilogramov, vrednost je presegala sto tisoč evrov.
Sto kilogramov v osmih kovčkih
Med kovidno epidemijo se je nelegalna trgovina zaradi potovalnih omejitev nekoliko ustavila, tudi cene so padle, zdaj pa se vse vrača v kriminalno tihotapsko normalo. Cariniki so aprila na nizozemskem letališču Schiphol pridržali dva moška in žensko iz Malezije, ki so iz Portugalske prek Nizozemske potovali v Malezijo. S seboj so imeli osem velikih, rdečih kovčkov prtljage. Že samo to dejstvo je seveda pritegnilo pozornost carinikov. V kovčkih je bilo, podobno kot v prej opisanem pariškem primeru, 300 tisoč primerkov mladih jegulj. Skupaj več kot sto kilogramov. Tihotapce so aretirali, jegulje pa spustili v naravo.
Tudi na Europolu so potrdili, da se ob sproščanju covidnih ukrepov ponovno pojavlja tihotapljenje mladic jegulj v kovčkih. Med epidemijo so jih sicer skrivali v »navadnih« pošiljkah, a se ta metoda ni izkazala za ravno učinkovito. Tihotapljenje v kovčkih je boljše, saj tihotapci poskrbijo, da mladice preživijo najmanj 48 ur in tako v ribogojnice pridejo še žive. Tihotapci so seveda zgolj najete »mule« dobro organiziranih tihotapskih tolp. Kot poroča Europol, jih je na območju Evropske unije kar nekaj. Državljani EU so zadolženi za nelegalen ulov mladic, medtem ko Azijci poskrbijo za transport do končnih uporabnikov. Delež vseh teh mladic je tudi ujetih na črno, del pa je ujetih povsem legalno, a je potem preprodaja ilegalna. Ko mlade jegulje prispejo v Azijo, gredo večinoma v ribogojnice, tam vzgojijo odrasle primerke, ki pa nato potujejo na različne trge po celem svetu.
Milijonski posli
Letošnjo sezono so preiskovalci po Evropi izpeljali več kot 27 tisoč pregledov, aretirali pa so 49 posameznikov, ki se jih sumi prepovedane trgovine z zaščitenimi divjimi živalmi. Skupno so zasegli 1,3 tone živih mladic, ocenjujejo da bi bili vredni malo manj kot dva milijona evrov. »Populacija evropske jegulje se je v zadnjih letih skrčila za 90 odstotkov. Prepričani smo, da tovrstne operacije prispevajo k temu, da ta živalska vrsta sploh še obstaja,« so poudarili na Europolu, ki je operacijo Jezero prvič sprožil leta 2016, od takrat pa sistematično vsako leto. Ocenjujejo, da so nelegalno trgovino z mladimi jeguljami s tem zmanjšali za 50 odstotkov. Od leta 2016 so namreč aretirali več kot 500 posameznikov in zasegli 18 ton mladic jegulje, ki so jih vrnili v naravno okolje. Seveda, velikega dela nelegalne trgovine ne odkrijejo. Po ocenah Europola naj bi letno iz Evrope v Azijo pretihotapili okoli 100 ton mladic jegulje.
