Francoskega državljana libanonskih korenin Michela Stephana, ki je kot doktor kemije nekoč delal na Kemijskem inštitutu, so lanskega oktobra zaradi neuspelega napeljevanja k umoru priče obsodili na 16 let zapora, čemur bi sledil petletni izgon iz Slovenije. Toda zdaj ta sodba ne velja nič; zagovornika Gorazd Fišer in Milan Krstić sta se namreč pritožila na višje sodišče – in uspela. Sodba je v celoti razveljavljena, prvostopenjsko sodišče bo moralo ponovno odločiti o obtožbi in za svojo odločitev navesti prepričljive razloge, piše v sklepu višjega sodišča. Strinjalo se je z obrambo, da je bilo kar nekaj njenih dokaznih predlogov zavrnjenih neutemeljeno in da je zato pravilnost sodbe vprašljiva.
Načrtoval likvidacijo
Kot smo že pisali, se obtožba zoper Stephana nanaša na konec leta 2017, ko je bil v priporu na ljubljanski Povšetovi zaradi napeljevanja k uboju nekdanjega sodelavca na Kemijskem inštitutu (kasneje je bil zato pravnomočno obsojen na osem let zapora).
V priporu naj bi koval načrt za likvidacijo kronske priče, Iračana Alija H. R. R., o čemer naj bi govoril s še dvema pripornikoma - Alenom Kraljevićem, s katerim sta si delila celico in Mervanom Šljivarjem, ki naj bi ga nagovarjal, naj izkoristi svoje zveze na svobodi in najde nekoga za izvedbo Alijevega umora. A sta ga namesto tega ovadila policiji.
“Beseda proti besedi”
Obramba je v pritožbah na višje sodišče opozorila, da je šlo na sojenju za »boj besede proti besedi«. Na koncu se je tehtnica prevesila v prid Kraljevića in Šljivarja, vendar je po oceni pritožbenega senata njuni izpovedi sodišče premalo preverilo. V primerih, ko ju je, pa sta se v dobršni meri izkazali za neresnični.
Tako je na primer Šljivar zatrjeval, da ga je »Francoz«, prek Kraljevića spraševal, ali ima morda ljudi za likvidacijo – navedel je točno določen dan, zgodilo se je na sprehodu. A se je nato zatrdno izkazalo, da Stephana na tem sprehodu ni bilo. Šljivar je tudi povedal, da je o Stephanovih namenih policijo obvestil tudi prek številke 113, vendar ta klic ni zabeležen.
Informator policije?
Kraljević, na drugi strani, je trdil, da je bil ves čas, ko je zbiral dokaze zoper Stephana, v stiku s policisti in jim poročal o njegovih načrtih. Ko je policija je to zanikala, mu sodišče ni verjelo, toda pritožbeni senat je v sklepu namignil, da bi moralo to bolj raziskati. Kajti če bi se izkazalo, da je Kraljević deloval kot informator, bi se postavilo novo vprašanje zakonitosti njegovega tajnega delovanja, hkrati pa tudi zbranih dokazov.
Sodišče izhajalo iz krivde, ne nedolžnosti
Po odredbi višjega sodišča bodo morali na novem sojenju ponovno ovrednotiti tudi Kraljevićeve navedbe, da je Stephan pri načrtovanju likvidacije priče uporabljal njegov računalnik s skrivnim dostopom do interneta. Tega priča sicer ob prvi ovadbi ni omenjala, pač pa šele naknadno. Sodišče trditve ni moglo več preveriti, ker policija računalnika (z morebitnimi dokazi o kaznivem dejanju) ni zasegla.
Višje sodišče je prvostopenjskega ob tem opomnilo, da je treba dejstva, ki jih obtoženi navaja v zagovoru in so mu v korist, pa jih v postopku ni mogoče preveriti, šteti za dokazana. Prav tako je pritrdilo obrambi, da se je sodišče, ko je šlo za »besedo proti besedi«, postavilo na stran prič. Ravnalo je povsem napačno: izhajalo je iz obtoženčeve domneve krivde in kršilo domnevo nedolžnosti. In ne samo, da je »štelo za obtoženca neugodno varianto za dokazano, ampak je celo zavrnilo dokazne predloge obrambe, s katerimi je ta hotela dokazati obstoj za obtoženca ugodno dejstvo«, še piše v sodbi.
