Zaradi nasilništva in velike tatvine že (nepravnomočno) obsojeni Adnan Durmić se je znova znašel na zatožni klopi. Tokrat mu tožilstvo očita izsiljevanje. Trinajstega aprila 2023 naj bi namreč na avtobusu Ljubljanskega potniškega prometa številka 8 mladoletnemu fantu rekel, naj mu da denar. Na njegov odziv, da ga nima, se ni oziral, temveč mu je zagrozil, da ga bo pretepel, če bo ostal praznih rok. Na Gosposvetski ulici sta oba izstopila, po navedbah tožilstva pa mu je Durmić sledil vse do poslovalnice Pošte na Slovenski cesti. »Durmić je hodil za mladoletnikom, mu grozil, da se mu ne piše dobro, če ne bo šel na bankomat, saj ga bo našel in pre..kal,« piše v obtožnici. Ves prestrašen je fant v stavbi Pošte šel na bankomat in najprej dvignil 80 evrov, ker Durmić s tem ni bil zadovoljen in znesek zanj ni bil dovolj visok, je dvignil še 30 evrov in mu jih dal. Potem je pobegnil po Čopovi ulici. Tožilstvo je obtoženemu v zameno za priznanje krivde ponudilo leto dni in tri mesece zapora.
Denar naj bi mu dal prostovoljno
Čeravno je sprva kazalo, da bi Durmić krivdo lahko celo priznal, saj ima po lastnih navedbah po dveh obsodbah sodišč in postopkov »že dosti«, je na dodatno poizvedovanje sodnika Mihe Šubare dejanje vendarle zanikal. »Ne bom upravičeval svojega dejanja. Je pa bilo to zame zelo težko obdobje. Gospod sodnik, scenarij iz obtožnice je nelogičen in neverjeten. Zakaj bi šel on kar dvakrat na bankomat?« je Durmića zanimalo, glasno pa se je spraševal tudi, kako to, da fant ni zaklical na pomoč, saj je bilo okoli njiju več ljudi. Vmes je sodnika prosil za pravni nasvet, saj je bil brez zagovornika, predlagal pa, da se v postopku tudi s pomočjo drugih na avtobusu razčisti dejansko stanje dogodka. »Veste, jaz sem fanta prosil za pomoč. Takrat sem bil v težki situaciji. Denar mi je dal sam,« je zaokrožil pripoved.
Tepel, grizel, grozil
Dvainštiridesetletni Durmić se je na ljubljansko sodišče javljal prek videopovezave iz ljubljanskega pripora. Nezadovoljen zaradi prisotnosti medijev si je pred fotografom zakril obraz, sodnika pa celo prosil, da bi mediji o primeru poročali šele ob njegovem zaključku. Medijska sodba je zanj pač najhujša, je povedal. Nad novinarji ni bil navdušen niti med sojenjem zaradi napada na 61-letno sostanovalko novembra lani, zaradi česar so ga konec letošnjega aprila obsodili na dve leti in štiri mesece zaporne kazni. V njenem stanovanju v Tacnu jo je pretepel in grizel ter ji grozil s smrtjo. Tožilstvo mu je najprej očitalo celo poskus uboja in predlagalo sedem let zapora, potem pa so si premislili in ga preganjali »le« še zaradi nasilništva.
Durmić je sicer že od začetka postopka priznaval, da je sostanovalko večkrat udaril z odprto dlanjo in ji po lastnih navedbah prisolil »nekaj vzgojnih«. »Sramota, da sem se spravil na starejšo žensko, a bog mi je priča, da je nisem hotel ubiti,« je večkrat ponovil. »Iskreno mi je žal za vse. Vsak dan molim in prosim boga, da hočem postati boljši človek. Hvaležen sem, da me je bog ustavil. V zaporu sem se stabiliziral. To sem potreboval,« je tik pred koncem takratnega sojenja prevzel odgovornost za svoja dejanja ter se napadeni tudi opravičil.
