V dvorani na Gospodarskem razstavišču, ki jo ljubljansko okrožno sodišče uporablja za sojenja velikemu številu obtoženih, je včeraj pod vodstvom sodnice Jasmine Javornik stekel predobravnavni narok v primeru odobritve bančnih posojil ljudem, ki niso bili kreditno sposobni. V obtožnici, pod katero se je podpisal Boštjan Valenčič s specializiranega tožilstva, je naštetih 23 obtožencev. Med njimi so (nekdanji) uslužbenci slovenskih bank Jasmin Šljivar, Sabina Baltić, Denis Čorić, Aljaž Miška, Nađa Jusić, Matej Škrabelj, Bogdan Škondra, Tomi Leben in Dino Begić. Zaposleni so bili v bankah NLB, Hranilnica Lon, Sparkasse, Unicredit, Delavska hranilnica in Sberbank. Prav tako so obtoženi domnevni posredniki med njimi in posojilojemalci Boštjan Adam Novak, Žarko Mijatović, Aljaž Vais in Blaž Sajovic. Pa še kar nekaj je vpletenih, tudi dva posojilojemalca.
Do 12 odstotkov provizije
Policija je leta 2017 dobila informacije, da nekateri bančniki prek posrednikov dajejo posojila ljudem, ki do njih niso upravičeni, ali celo hkrati odobravajo posojila na več bankah. Sprožila je preiskavo, med drugim je uporabila prikrite preiskovalne ukrepe. Sredi leta 2018 je dobrih sto policistov in kriminalistov izvedlo obsežno zaključno akcijo z več kot 20 hišnimi in osebnimi preiskavami. Po njej je policija sporočila, da naj bi si osumljenci pridobili za več kot 850.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Obtožnice Valenčič še ni predstavil, naj bi se pa bančnikom očitalo, da je šlo v njihove žepe do 12 odstotkov odobrenega posojila. Lepo naj bi služili tudi posredniki, ki so strankam obljubljali, da bodo pridobljeni denar bogato oplemenitili. Ljudi naj bi za najem posojila novačili in jim obljubljali, da bodo s pomočjo tako imenovanih tradingov in vlaganja v forexe ali bitcoine zaslužili ne le za poplačilo, ampak še precej več. Preiskovalci naj bi razkrili tudi povezavo s sekto, ki je nekdaj delovala v Ljubljani, a se je nato preselila v tujino. Gre za skupino, ki naj bi jo vodila zakonca Sašo in Elena Ignjatović (nekdaj Alenka Kavčič), znana po »treningih« z recepti za srečnejše in bolj polno življenje. Preden so se v domovini njihove poti razšle, sta bila zakonca povezana tudi s Špelo Peternel in njeno sekto Hepi hepi. Peternelova se je s svojim podjetjem pred leti znašla tudi v kazenskem postopku, a je med sojenjem tožilstvo od pregona odstopilo. Zdaj menda posluje na Hrvaškem.
Zakonca Ignjatović naj bi že nekaj časa razkošno živela v Dominikanski republiki. Na njunih »treningih« pa naj ne bi govorili le o tem, kako se ti z energijo in pozitivnimi afirmacijami »odpre življenje«, kot je v sodni preiskavi opisala ena od prič, ampak tudi, kako do bogatejšega življenja v dobesednem pomenu. Denar iz posojil, za katere naj bi jih nanovačili posredniki, naj bi bil namreč večkrat vložen v njuno piramidno shemo. A velike obljube so bile pogosto prazne. Prej omenjena priča na primer se je v času zaslišanja komaj prebijala skozi življenje. Imela je šest kreditov, 1150 evrov obrokov mesečno. Z Ignjatovićevima naj bi bil povezan Novak, nekaj časa pa tudi Vais in Sajovic, a naj bi nato šla na svoje.
Osem jih je zanikalo
Včerajšnji predobravnavni narok je bil namenjen temu, da bi se obtoženi izrekli, ali priznavajo navedbe iz obtožnice. Njihove vloge pri nezakonitostih naj bi bile različne: grobo rečeno se jim očita nezakonito dajanje oziroma sprejemanje daril v raznih oblikah, sostorilstvo pri kaznivem dejanju, pomoč in napeljevanje. Zagovorniki nekaterih, med njimi Šljivarja in Mijatovića, so razložili, da se obtoženi o krivdi še ne morejo izreči. S tožilcem namreč še vedno potekajo pogajanja o morebitnem priznanju krivde. Nekaj obtoženih je manjkalo oziroma so se opravičili, tako da jih je za zdaj na sodničino vprašanje odgovorilo osem: Novak, Miška, Baltićeva, Škondra, Leben, Martina Veseljko, Haris Bjelić in Jure Mesec. Nobeden od njih ni priznal. Še dva dodatna, Škrablja in Daliborja Đajića, bo sodišče prav tako obravnavalo, kot da krivde ne priznavata. Naroka se nista udeležila, a vabilo jima je bilo vročeno, vložila pa sta tudi ugovor zoper obtožnico.
Da bi povprašala o (ne)priznanju vse, je sodnica določila štiri različne časovne termine. Potem pa bo morala odločiti še o predlogih za izločitev dokazov. Nekateri zagovorniki namreč trdijo, da obtožnica temelji na dokazih, ki so bili pridobljeni nezakonito. Če bi se to potrdilo, bi morala izločiti vse sporne dokaze in tiste, ki so bili pridobljeni na njihovi podlagi, hkrati pa bi se morala izločiti iz postopka, ker se je z njimi seznanila.
