Končana je preiskava letalske nesreče, v kateri je prvega maja na strmem pobočju Mangarta strmoglavilo oziroma v krošnji drevesa pristalo ultralahko letalo Aerosool WT-9 Dynamic, v katerem sta bila 39-letna pilotka in 51-letni kopilot iz Nemčije. S pomočjo reševalnega padala sta zasilno pristala, v nesreči pa se nista poškodovala. Vzrok strmoglavljenja je bila močna turbulenca oziroma njene posledice, je v poročilu ugotovil glavni preiskovalec letalskih incidentov Toni Stojčevski.
Z glavo naredil luknjo, veliko pol kvadratnega metra
Letalo je okoli devete ure zjutraj vzletelo z letališča Straubing v Nemčiji in sicer proti portoroškemu letališču. Letela sta čez avstrijske Alpe, ponekod na višini do skoraj 3000 metrov, čez Italijo pa vstopila v slovenski zračni prostor. Let je brez posebnosti potekal do bližine Kanina, ko je pilotka zaradi rahle turbulence letalo spustila na višino 2600 metrov. »Ob zniževanju hitrosti se je turbulenca stopnjevala do te mere, da je potnik na desnem sedežu z glavo trčil ob vetrobranski pokrov kabine,« piše v zaključnem poročilu.
Zaradi udarca je v sprednjem vetrobranskem delu počil pokrov, posledično pa je nastala luknja v velikosti približno pol kvadratnega metra. »Ob izgubi nadzora nad letalom, ki je v strmem spuščanju hitro izgubljalo višino, je pilotka aktivirala balistično reševalno padalo. Nekaj sekund zatem se je letalo ustavilo, obešeno na drevo, na zelo strmem terenu,« je Stojčevski opisal potek nesreče. Pilotka in potnik sta zasilno pristala na pobočju nad Stožjem na nadmorski višini približno 1500 metrov, poškodovana nista bila, poklicala sta na pomoč. Gorski reševalci iz GRS Bovec so njuno lokacijo odkrili na podlagi koordinat, rešili so ju z vojaškim helikopterjem, v katerega so ju dvignili z vitlom. Peljali so ju na Mangartsko planino.
V zraku 144 ur
Iz obvestila o zaključku preiskave je razvidno, da je bilo letalo Aerosool WT-9 Dynamic staro štiri leta in da je bilo do datuma nesreče v zraku 767 ur in 47 minut. 39-letna pilotka je imela dovoljenje tako za polete z ultralahkim kot motornim letalom, opravljenih pa je imela 144 ur in 46 minut skupnih naletov. V zadnjem letu pred nesrečo je v zraku preživela nekaj manj kot 14 ur, v zadnjem mesecu pa štiri ure in pol. 1. maja je bilo na območju Julijskih Alp pretežno jasno vreme, vidljivost je znašala več kot 30 kilometrov. Pri tleh so pihali šibki lokalni vetrovi, v višinah šibak severovzhodnik.
Po navedbah preiskovalca Stojčevskega je bila za tisti dan napovedana zmerna jakost termike (zračna masa, katere gostota se zaradi višje temperature od temperature okolice zmanjša in zrak se zato prične dvigati), ki v času nesreče še ni bila v celoti razvita, na robovih teh termičnih dviganj pa je bil zaradi razlik v vertikalnih hitrostih možen pojav šibke turbulence.
Pravilen odziv pilotke
Preiskavo so opravili na podlagi podatkov bovške policije in lastnika letala ter pogovora s pilotko, preiskovalci so pregledali tudi dokumentacijo tako letala kot pilotke. Odstopanj ali pomanjkljivosti ni bilo. Z analizo radarskih posnetkov kontrole zračnega prometa Slovenije (KZPS) so ugotovili natančno trajektorijo oziroma krivuljo leta. Ugotovili so, da je na določeni točki – najverjetneje zaradi močne turbulence – prišlo do bistvenih sprememb v hitrosti in višini leta. Kljub temu da je bil pravilno pripet, je kopilot z glavo vseeno trčil ob pokrov in tako v njem ustvaril odprtino. »Po navedbah pilotke je nenaden in močan dinamični udar zraka skozi odprtino počenega pokrova kabine povzročil kratkotrajen šok,« piše v poročilu. Pilotka je kmalu zatem izgubila nadzor nad letalom, ki se ni več odzivalo na krmilne ukaze.
»Odziv pilotke in njena odločitev za aktivacijo reševalnega padala v kritični fazi izgube nadzora nad letalom sta bili pravilni in pravočasni, reševalni sistem BRS je uspešno opravil svojo funkcijo, za katero je bil zasnovan,« so zaključili po koncu preiskave.
