Zaradi spolnega napada na mladoletno pastorko je celjsko sodišče moškega obsodilo na tri leta in dva meseca zapora. Od zlorabe do pravnomočne sodbe so minila leta. Po obtožnici se je očim na deklico spravljal dve leti, od avgusta 2009 do avgusta 2011. Policiji ga je naznanila konec leta 2012, zahteva za preiskavo je bila vložena leta 2014, obtožnica pa leta 2015. Leta 2018 je bil (prvič) obsojen, a je nato sodba padla na višjem sodišču in sledilo je novo sojenje, na katerem so obtoženega, kot rečeno, znova spoznali za krivega in mu prisodili zaporno kazen. Tudi tokrat sta se obramba in tožilstvo pritožila. Prvo je predlagalo oprostilno sodbo ali pa vsaj ponovljeno sojenje, drugo pa strožjo kazen. A je celjsko višje sodišče obe pritožbi letos zavrnilo.
Oškodovanka je povedala, da je bilo stanje v družini dobro do njenega dvanajstega ali trinajstega leta (v obtožnici je kot začetek navedeno trinajsto leto, ker je to v prid obtoženemu), ko ji je očim začel govoriti, da bo dobila denar (največkrat je omenjal 50 evrov), če se sleče. Nagovarjal jo je, naj se ga dotika in dovoli, da se tudi on dotika nje. Govoril je, kako bi bilo z njo v postelji, prihajal v njeno sobo, kjer jo je posadil na svoje noge in jo otipaval po prsih ter spolovilu. Vabil jo je tudi v posteljo. Sama ni šla tja nikoli, jo je pa dvakrat ali trikrat poskušal zvleči tja, a mu ni uspelo.
Če se mu je uprla, jo je recimo odrinil ali udaril s plosko roko. Ko jo je nekega dne otipaval po zadnjici, ga je odrinila, on pa jo je udaril v glavo. Včasih je vpričo nje gledal filme s pornografsko vsebino in se pri tem otipaval, zlasti po spolovilu. Povedala je tudi, da so imela domača kopalniška vrata zgoraj steklo, skozi katerega jo je opazoval, ko se je tuširala. Kadar je bila v kuhinji, je prišel mimo in jo otipaval čez oblačila oziroma se »ovil« okoli nje. Izkoristil je vsako priložnost, ko sta bila sama doma. Ko je bila njena mama na porodniški ali bolniški, je nehal. Včasih se je zgodilo, da je druga dva otroka poslal na dvorišče, njej pa naročil, naj ostane.
Verodostojna in resnicoljubna
Ker je vedela, kaj jo čaka, se je domu začela vse bolj izogibati, na koncu pa je socialni delavki povedala, da bi rada stran. A ni takoj povedala, kaj natančno se doma dogaja. Mami se ni mogla zaupati. Ko ji je enkrat (ko se je že preselila v stanovanjsko skupino) omenila, da je očima odrinila, ker jo je otipaval, ji je takoj odgovorila, da to ni res. Kar koli takšnega je omenila, je dobila odgovor, da je nesramna, laže, pretirava.
Ko je šla od doma, ni imela namena iti na policijo, hotela je le obrniti nov list. Potem pa jo je nekega dne očim pričakal na avtobusni postaji in jo udaril v glavo. Že prej je opazila, da jo zasleduje po mestu, ta napad pa jo je prestrašil. Policiji je povedala za udarec, za spolne zlorabe pa šele pozneje. Ko je očima naznanila, so se od nje oddaljili vsi ožji družinski člani. Zanimivo je, da je mama leta 2008 v razgovoru z izvedenko za potrebe nekega nepravdnega postopka hči opisovala kot zelo pridno, ubogljivo iskreno, odkrito in neproblematično. Nekaj let pozneje pa v tem kazenskem postopku za nespoštljivo, nekorektno in lažnivo osebo, ki da je bila taka že vse od tretjega razreda osnovne šole.
Dlakocepstvo obrambe
Obtoženčeva obramba je trdila, da je bila prijava izmišljija, da oškodovanki ni verjeti, je neverodostojna, da gre zgolj za maščevanje očimu in mami. Vendar drugi dokazi, tudi mnenje sodne izvedenke za klinično psihologijo, tega niso potrdili. Sodišče je sklenilo, da je njena izpoved verodostojna, ona pa resnicoljubna. Ni nagnjena k izkrivljanju, pretiravanju, je ocenila izvedenka, njeno stisko je prepoznala kot zelo iskreno in pristno. Njena ocena je bila, da si spolnega nasilja ni izmislila.
V pritožbi na prvostopenjsko sodbo je obramba dodobra secirala vsako oškodovankino izpoved: kaj natančno je povedala na policijski postaji, kako je isto dogajanje opisala v sodni preiskavi in kako na glavni obravnavi. Očitala ji je, denimo, ker si ni zapomnila točnega datuma, kdaj se je zloraba začela. Ali pa opozarjala na razlike v zaslišanjih, recimo ko je opisovala, kako naj bi jo očim z eno roko zajel v svoj objem ter jo držal, da se mu ne bi mogla upirati ali pobegniti, medtem ko jo je z drugo roko otipaval. »Dlakocepstvo pritožbe je v tem delu treba zavrniti kot neutemeljeno, čeprav je impozantno,« so se na argumente zagovornikov odzvali višji sodniki. Za neko drugo tezo obrambe pa navedli, da je »na meji absurdnosti«.
