Na sojenju Marku Belclu, Marjanu Brajdiču, Mihaelu in Marjanu Grmu, obtoženim umora 77-letnega Stanislava Knafla sredi lanskega marca v gozdu pri Zgornjih Duplicah pri Grosupljem, so včeraj zaslišali izvedenko nevrološke stroke dr. Marjetko Clemenz. Poškodbe, ki jih je takrat dobil Knafel, so bile smrtne in tudi ob hitri zdravniški pomoči ne bi bilo nič drugače, je bila ena od njenih glavnih ugotovitev. Četverica naj bi nesrečneža v njegovem gozdnem domovanju namreč pretepla 18. marca med 15. in 17. uro, piše v obtožnici, prijatelj pa ga je tam našel šele naslednji dan malo čez poldne. Poklical je pomoč, zdravniška ekipa je poškodovanca na terenu oskrbela, a mu je nato zastalo srce.
Kaže, da so ga storilci hoteli okrasti, a jih je pri tem zalotil. Pretepli so ga po glavi, in tudi ko se je že zgrudil, še kar udrihali po njem. Na koncu so mu na hrbtu zvezali roke in noge ter ga pustili ležati v krvi. Na vprašanje, kdaj točno so nastale poškodbe, Celemenzova ni mogla natančno odgovoriti. »Najbolj verjetno v obdobju do šest ur, preden so ga našli, možno pa tudi 24 ur. Pri tem ni pravil, dva primera nista enaka,« je dejala. Na vprašanje, kolikšna je verjetnost, da je do poškodb prišlo v približno šestih urah, je odvrnila, da 80-odstotna. Smrtna sta bila eden ali dva udarca v glavo. Poškodbe so bile tako hude, da tudi če bi se teoretično zgodile v bolnišnici, kjer bi imeli na voljo vso možno zdravniško pomoč, možgani ne bi preživeli.
Ostaja(jo) v priporu
Obrambi takšna ocena poškodb ni bila prav po volji. Clemenzovo so opozorili na pričanje izvedenke za sodno medicino dr. Marjete Kladnik Jene, da bi Knafel lahko preživel, če bi še pravočasno dobil visoko strokovno zdravniško pomoč. Ta bi bila uspešna v približno dveh urah po prizadejanih poškodbah. »Prej bi pomoč dobil, večje možnosti bi imel,« je povedala junija. Kljub temu je Clemenzova vztrajala pri svojem, češ da gre za ugotovitve na podlagi klinične nevrološke stroke. Opozorili so jo tudi na izjavo Kladnik-Jenetove, ki temelji na obdukciji, da je imel Knafel v preteklosti operacijo na lobanji. Clemenzova je dejala, da je imela na razpolago vso zdravniško dokumentacijo, ki so ji jo poslali iz grosupeljskega zdravstvenega doma. V njej poseg na lobanji ni omenjen. Ampak tudi če bi ga imel, to ne bi vplivalo na izid poškodb, ki so mu bile prizadejane sredi lanskega marca, je zagotovila.
Zaradi razlik je obramba predlagala še enega izvedenca, nevrokirurga. Ocena teže poškodb je namreč zelo pomembna. Oziroma to, ali bi ob pravočasni zdravniški pomoči Knafel preživel. V tem primeru bi morda lahko prišlo do spremembe iz kaznivega dejanja umora v kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Razlika je velika: za umor je zagrožena kazen najmanj 15 (in do 30) let zapora, sicer pa od tri do 15 let. Sodnica Maja Povhe se glede nevrokirurga še ni odločila. Je pa že zavrnila včerajšnji predlog zagovornika Igorja Grošlja, da bi Marjana Brajdiča izpustili iz pripora. Grošljeva teza je bila, da imajo štiri obtožene in enega do dva smrtna udarca. Tudi če bi obtoženi v kritičnem času bili na kraju kaznivega dejanja (kar zanikajo), mu vsaj dva usodnih udarcev nista zadala in jima umora ne morejo očitati. Sodnica je pojasnila, da se od zadnjega podaljšanja pripora okoliščine niso kaj dosti spremenile in da utemeljen sum za očitano kaznivo dejanje še vedno obstaja.
