V torek se je začelo ponovno sojenje Ranisu Smajloviću, obtoženemu, da je konec leta 2020 iz Švice neznano kam odpeljal svoja otroka, takrat stara tri in šest let, nad katerima je imela skrbništvo izključno njuna mama. Na prvem sojenju, končalo se je maja 2022, je dobil pogojno kazen leto in sedem mesecev zapora s triletno preizkusno dobo ter posebnim pogojem, da mora v mesecu po pravnomočnosti sodbe otroka vrniti materi, sicer bo moral v zapor.
Višji sodniki so nato sodbo razveljavili, češ da je treba preveriti, v kakšnih razmerah živi mati oziroma ali so primerne za otroka. Ponovljeno sojenje se je končalo februarja lani. Zaradi izključitve javnosti s celotne glavne obravnave (na prvem sojenju je bila lahko delno prisotna) je bil javen le izrek sodbe, ne pa tudi pojasnjeni vzroki zanjo. Smajlović je bil tokrat zaradi dveh kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe obsojen na enotno kazen leto in enajst mesecev zapora. A je bila tudi ta odločitev razveljavljena. Razlog je bil procesne narave. Smajlović se najprej ni izjasnil, ali hoče senatno sojenje ali ne, in sodila mu je le sodnica Klavdija Bercieri. Ko je na ponovljenem sojenju izrazil željo po sojenju pred senatom, pa ga je Bercierijeva zavrnila. Kar so višji sodniki ocenili za napačno odločitev.
Sodnica predlagala izločitev
Tako je v torek Smajlovića, ki je medtem magistriral iz prava (v magistrski nalogi se je osredotočil na svoj primer), v dvorani pričakal tričlanski senat. Spet ga je vodila Bercierijeva, čeprav je sama predlagala izločitev iz primera. Do obtoženčeve krivde se je že dvakrat opredelila in težko je pričakovati, da bo v tretje odločala povsem neobremenjeno. Toda predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je njeno prošnjo zavrnil.
Bercierijeva je že v začetku naroka prosila za mnenje o javnosti sojenja. Tožilec Luka Virant je predlagal izključitev javnosti, obramba (Smajlovića zastopata Borut Markošek in Igor Grošelj) pa je terjala njeno prisotnost, češ da je zaradi medijske odmevnosti zadeve prav, da javnost izve tudi za obtoženčevo plat zgodbe. Na koncu se je senat ponovno odločil za izključitev zaradi varstva osebnega in družinskega življenja otrok. Po besedah sodnice nanju vpliva tudi stališče obrambe, da je mama neprimeren vzgojitelj.
Kot oče naveden Kitajec
Kje sta otroka, še vedno ni znano. Mama ju je nazadnje videla 5. decembra 2020. Po Smajlovićevih zagotovilih sta preskrbljena, zdrava in srečna. Zagovarja se, da se mu je zgodila krivica, ker so mami dodelili skrbništvo, ne da bi ga vprašali, otroka pa da je odpeljal zaradi njune koristi.
Družina naj bi se v začetku leta 2019 iz Švice, kjer je občasno živela, preselila v Slovenijo, ker partnerica zaradi osebnih težav (poporodne depresije, zanemarjanja otrok, odvisnosti od alkohola in prepovedanih substanc ter prostitucije) ni bila zmožna primerno skrbeti za otroka. Tako naj bi skrb prevzel on ob pomoči svoje matere. Konec leta 2019 se je partnerica brez njegovega dovoljenja z otrokoma vrnila v Švico, kjer sta bila po obtoženčevih navedbah otroka na podlagi ponarejenih dokumentov (namesto njega so kot očeta navedli nekega Kitajca) oddana v rejništvo (in tam izpostavljena zanemarjanju, podhranjenosti in nasilju), njuna mama pa zaradi opravilne nesposobnosti pod skrbništvo.
Ko je izvedel, kje sta otroka, naj bi ju po nasvetu odvetnika, centra za socialno delo in policije pripeljal nazaj v Slovenijo. Šlo naj bi za »rešitev otrok iz ujetništva«. Po štirih mesecih v Sloveniji pa ju je »poslal iz države na dopust, dokler ju država v skladu s konvencijami, ustavo in zakoni ne zaščiti«. Ravnal naj bi v skrajni sili, ker razmere pri mami niso bile primerne za otroka oziroma so ju ogrožale.
