Varne meje pitja alkohola ni, za običajne voznike (ne za začetnike ali poklicne voznike) pa velja zakonsko določena meja, po kateri sme voznik še vedno sesti za volan in voziti: 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka ali 0,5 grama alkohola na kilogram telesne teže oziroma 0,5 promila. V praksi to pomeni, da bi 30-letni moški s povprečno postavo lahko popil osem decilitrov piva in nekaj manj kot štiri decilitre vina ter te meje ne bi presegel, isto stara in povprečno grajena ženska pa bi smela popiti le požirek več od pollitrskega piva in 2,5 decilitra vina. Koliko »sme« nekdo v takem primeru popiti, je sicer odvisno od vsakega posameznika in od več različnih dejavnikov. Vsekakor pa je najbolj varno, da kdor vozi, ne pije alkohola, saj tudi pri minimalni količini alkohol vpliva na zaznavanje pivca v prometu. Voznik slabše opazuje premikajoče se luči, slabšo ima sposobnost globinskega opazovanja, zmanjšano kritičnost glede lastnega ravnanja …
»Izjemno nevarno je prepričanje, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani. Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč ob dovoljeni meji alkohola v krvi je lani v 330 prometnih nesrečah umrlo osem ljudi, 30 jih je bilo hudo poškodovanih, 128 pa lažje,« pravi Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa (AVP). Lani je v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo skupno 82 ljudi, smrtne žrtve povzročiteljev, ki so pili, a ne »napihali«, zajemajo 9,8 odstotka vseh smrti v prometu. V primerih, ko je povzročitelj vozil nad dovoljeno mejo alkohola, pa se delež dvigne na kar 25,6 odstotka. Delež smrtnih nesreč, pri katerih je bil prisoten alkohol pod ali nad dovoljeno mejo, tako znaša več kot tretjino.
Najvišji delež pri najhujših nesrečah
Kar se tiče primerjave s številom vseh prometnih nesreč v lanskem letu (19.817), so vozniki pod še dovoljeno mejo alkohola povzročili 1,7 odstotka vseh nesreč, vozniki, ki so vozili krepko pod vplivom alkohola in torej nad dovoljeno mejo, pa so bili odgovorni za 7,6 odstotka vseh nesreč. Delež povzročiteljev, ki so vozili pod vplivom alkohola, je še višji pri nesrečah, v katerih je prišlo do lahkih ali hujših telesnih poškodb, najvišje pa se povzpne pri že omenjenih smrtnih nesrečah. Podrobnejše podatke navajamo v priloženi tabeli, na podlagi teh številk pa lahko pridemo do zaključka, da kolikor resnejše posledice ima nesreča, toliko višji odstotek predstavljajo bodisi tisti, ki pijejo alkohol, a ne »napihajo«, bodisi pijani vozniki, ki so v prekršku.
V zadnjih treh desetletjih je zaradi alkoholiziranih voznikov umrlo okoli 2000 ljudi, najmanj 49.000 jih je bilo težko poškodovanih. Vožnja pod vplivom alkohola je tako še vedno eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče. »Zaradi vpliva alkohola se pri koncentraciji 0,5 promila verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom,« poudarjajo v AVP in svetujejo, naj vozniki nikakor ne vozijo, če pijejo alkohol.
S sprejetjem resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa novembra lani naj bi v Sloveniji do leta 2030 uvedli celo ničelno toleranco do alkohola v prometu, kar pomeni, da bi smeli za volan sesti le povsem trezni. Pa je to v Sloveniji, kjer povprečen prebivalec letno popije deset litrov čistega alkohola, sploh možno? Odgovor je, vsaj v teoriji, pritrdilen. »Alkohol ne sodi v promet,« stališče AMZS izpostavlja Erik Logar, vodja področja Varna mobilnost, in dodaja, da gre za širši družbeni problem s širokim spektrom negativnih posledic za številne posameznike in družbo kot celoto. »Problem alkohola v prometu bomo rešili, ko se bomo te problematike lotili celovito, kot družba, in na vseh področjih,« še navaja Logar.
Denarnica in navade so povezane
Da je za nižanje mej dovoljenega alkohola potreben družbeni in politični konsenz, se strinja tudi predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba. »Ena od možnosti, da to dosežemo, je uporaba dobre prakse, ki smo jo uvedli za mlade voznike. Še pred desetimi, 15 leti je bilo vsak konec tedna v tako imenovanih disko nesrečah ob sobotah in nedeljah zgodaj zjutraj več mrtvih ali hudo poškodovanih mladih. Ta vsakotedenska črnina je od pristojnih zahtevala nabor ukrepov, ki bi to preprečil – treningi varne vožnje, načelo, da ko vozijo, ne smejo piti. Število mrtvih in poškodovanih se je drastično znižalo,« navaja. Ker mnogi, tudi gostinci, pravijo, da v tako vinski oziroma turistični državi omejitve ne gre znižati na 0,0 promila, bi bilo po mnenju Roberta Štabe morda smiselno ohraniti dovoljeno mejo, vendar hkrati poskrbeti za zakonodajo, po kateri bi bil povzročitelj hude nesreče pod vplivom alkohola čez dovoljeno mejo ne le kazensko, temveč tudi odškodninsko odgovoren. To pomeni plačilo vse škode, tudi stroškov v bolnišnici ali rehabilitacijskem centru. »Le ko nas nekaj udari po žepu, Slovenci začnemo spreminjati svoje navade, običaje in mnenja,« še pravi Štaba.
Podobno razmišlja Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije AMZS, dodaja pa, da so pri nas največji problem tisti, ki že danes za volan sedejo s koncentracijo alkohola visoko nad mejo. »Niso problem tisti, ki gredo zvečer na tenis in popijejo eno pivo, temveč tisti, ki v gostilnah visijo po cele dneve, potem pa se mrtvo pijani peljejo domov,« še razmišlja. Take voznike je treba najprej »poloviti«, nato pa jih še prepričati, naj v takem stanju ne vozijo več.
