V nedeljo so sorodniki policistom sporočili, da pogrešajo planinca, ki sta se v soboto iz Matkovega kota odpravila proti Mrzli gori. Stekla je obsežna iskalno-reševalna akcija, v katero je bila vključena tudi posadka policijskega helikopterja. Zaradi zelo zahtevnega terena in močnih sunkov vetra so bile razmere za iskanje izjemno težke, oba pohodnika pa so v nedeljo popoldne našli mrtva.
40-letnega planinca so našli na ledeniku pod Skuto, na višini okoli 2000 metrov, 27-letnika pa nad ledenikom, na majhni polici v steni.
Oba sta bila izkušena planinca, prve ugotovitve pa kažejo, da sta z visoke višine padla na grebenskem prehodu med Koroško Rinko in Skuto.
Alpinistična smer po zelo krušljivem terenu
»Gre za alpinistično smer II. do III. stopnje težavnosti, na kateri ni varoval. Pot ni kategorizirana in je zelo izpostavljena, teren je zelo krušljiv,« so pojasnili na celjski policijski upravi.
Policisti po tragični nesreči opozarjajo, da vsakoletni skoraj milijonski obisk slovenskih gora pri ljudeh prinaša varljiv občutek varnosti, zato se povečuje število nesreč. Na to vplivajo predvsem telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje.
Nesreče pa se, kot priča tudi nedeljska tragedija, dogajajo tudi izkušenim in ustrezno opremljenim planincem.
Statistika gorskih nesreč sicer kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje že vrsto let na prvem mestu med vzroki nesreč v naših gorah.
Ponesrečeni se je zjutraj še javil domačim
Kot nam je pojasnil predsednik celjskih gorskih reševalcev Aleš Kovač, so planinca, ki sta imela tudi opravljen izpit za alpinista, najprej iskali okoli Mrzle gore, kamor sta bila namenjena. Nato so od svojcev dobili namig, da bi utegnila plezati tudi na območju grebenskega prehoda med Koroško Rinko in Skuto, zato so v reševalno akcijo priključili tudi kamniške in jezerske gorske reševalce, ki so nazadnje oba ponesrečenca tudi našli.
Kaj točno je botrovalo nesreči, Kovač ne želi špekulirati. Eden izmed ponesrečenih alpinistov naj bi se zjutraj še javil domačim in jim sporočil, da rahlo dežuje, vendar ni potožil o kakršnih koli težavah. Ker še ni jasno, kdaj točno je prišlo do nesreče, niti ni mogoče oceniti, ali so bile vremenske razmere pomemben dejavnik nesreče.
Verjetno sta že prečila najtežji del
Kaj je šlo narobe, da sta se izkušena planinca smrtno ponesrečila, bo morda za vedno ostalo neznanka. Kot izpostavlja Primož Šenk, predsednik jezerskih gorskih reševalcev, ki so našli prvega ponesrečenca, pa je za območje tokratne nesreče specifična izpostavljenost smeri. V primeru zdrsa, izgube ravnotežja, ali če se okruši kakšen oprimek, se na manj izpostavljenih terenih alpinist še lahko izvleče iz težav, na konkretnem grebenu pa sta steni na obeh straneh izjemno strmi.
Alpinista, ki sta najverjetneje pred nesrečo sicer že prečila najzahtevnejši del, sta tako padla nekaj sto metrov v globino. Ponesrečenec, ki so ga jezerski reševalci našli na snežišču, je padel približno 300 metrov globoko, njegovega alpinističnega kolega pa je helikopterska posadka opazila približno sto metrov višje na polici v steni.
