Okrožno sodišče bo moralo ponovno obravnavati primer Tanje Tolimir, nekdanje vpisničarke na specializiranem tožilstvu, ki je bila junija lani obsojena na dve leti zapora. »Sodba sodišča prve stopnje je bila razveljavljena in vrnjena na okrožno sodišče v Ljubljani v ponovno sojenje,« so nam pojasnili na ljubljanskem višjem sodišču. Tolimirjeva je bila obtožena več izdaj tajnih podatkov, a na koncu v večjem delu oproščena, tudi tega, da jih je razkrivala članom slovenske celice kavaškega klana. Tožilstvo je bilo nad odločitvijo okrožnega sodnika Martina Jančarja razočarano in je že takoj napovedalo pritožbo. Obramba pa v glavnem zadovoljna, saj je bila Tolimirjeva obsojena le zaradi kaznivega dejanja, ki ga je sama priznala. Ker pa je zagovornik Rok Križanec menil, da je dobila previsoko kazen, se je pritožil tudi on.
Na pritožbeni seji višjega sodišča sredi marca je Tolimirjeva ponovno zanikala povezavo s kriminalci, še zlasti s kavaškim klanom. »Moja edina napaka je, da sem se družila z napačnimi ljudmi,« je namignila na kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila obsojena. Kot vpisničarka je namreč prebrala in fotokopirala tajni dokument, ki se je nanašal na ukrep tajnega opazovanja zoper brata njene zelo dobre prijateljice. Zanj je povedala tudi partnerju in znankama. Pregledovala in fotokopirala je tudi evropski preiskovalni nalog zoper nekega osumljenca in ga poslala prej omenjeni prijateljici. V njem je bila tudi slika prijateljičinega moža s tem osumljencem.
Tolimirjeva je zagotovila, da se še kako dobro zaveda napake in da jo je že drago plačala. »Eno leto in sedem mesecev sem bila v priporu. In zame je bilo to zelo težko obdobje. Zaradi tega še vedno nosim posledice,« je povedala. In tudi, da si je poiskala psihiatrično pomoč. A ko so ji po sodbi pripor odpravili, si je poiskala novo službo, prepričana, da si zasluži novo priložnost. »Upam, da bo zadeva zdaj dobila epilog,« je izjavila na seji. A očitno bo na pravnomočni zaključek sojenja morala še počakati.
Najtežji sodnikov primer
Martin Jančar je ob razglasitvi sodbe opozoril, da je šlo za zelo težke obtožbe, saj bi izdaja podatkov lahko ogrozila življenje policistov in drugih oseb ter tudi državo samo. Dejal je, da tako težkega primera še ni imel in da je bila odločitev vse prej kot lahka. A da je tožilstvo v dokaz krivde ponudilo zgolj posredne indice, ki se jih da različno interpretirati. O krivdi se torej ni bilo mogoče izreči onkraj razumnega dvoma. Tudi za koristoljubje, ki naj bi bilo po mnenju tožilstva motiv za obtoženkino ravnanje, ni našel nobenega dokaza. Navajanje, da se je kot vpisničarka večkrat pritoževala nad plačo, je komentiral z besedami, da glede na stanje to ni nič čudnega. Iz njenih bančnih računov pa ni bilo razbrati kakšne pretirane zapravljivosti ali višjega standarda.
Tožilec Luka Moljk je v pritožbi predlagal, naj jo v obsodilnem delu spoznajo za krivo štirih in ne le enega kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov, saj je občutljive tožilske podatke posredovala štirim nepovezanim osebam. Terjal pa je tudi razveljavitev oprostilnega dela. Med drugim je opozoril, da je dokument, s katerim je razpolagal, kavaški klan lahko dobil samo na tožilstvu, saj je bil del njihovega spisa. Spomnil je tudi na komunikacijo obtoženkinih prijateljic po tistem, ko so jo priprli. Menili naj bi se, da si je za to sama kriva in da, če bo imela srečo oziroma dobrega odvetnika, »ne bo šla v čuzo«. Torej sta jasno vedeli, s čim se ukvarja, je ocenil tožilec.
