Na nadaljevanju sojenja 43-letnemu iraškemu državljanu Rašidu Azizu, obtoženemu terorizma, so zaslišali sodnega izvedenca za telekomunikacije dr. Mitjo Štularja. Očitek, da je Aziz leta 2016 na območju Iraka deloval v teroristični organizaciji Islamska država, tožilstvo utemeljuje predvsem na elektronskih podatkih, ki jih je dobilo od ameriškega FBI. Gre za excelove tabele, ki vsebujejo podatke o plačilih vojakov Islamske države iz leta 2016. Iz ZDA so našim preiskovalcem med drugim poslali tudi fotografije, na katerih naj bi bil Aziz skupaj z osebami, za katere je bilo ugotovljeno, da so sodelovale pri terorističnih dejanjih. Obtoženi, ki trdi, da nikoli ni bil vojak, kaj šele aktiven borec Islamske države, se zagovarja, da so vsi dokazi lažni in ponarejeni. Izvedenca Štularja je sodišče zaprosilo, da pregleda nosilce digitalnih podatkov, dva devedeja in trdi disk, na katerih so našli omenjene datoteke, ter ugotovi, kdaj so nastale in ali je vanje kdo posegal oziroma jih spreminjal.
Izplačanih dobrih 2300 enot
Glede na dokumente, zbrane v sodnem spisu, so glavno razpredelnico za plačila, ki jih je ISIS dajal svojim borcem, ameriške vojaške sile pridobile 28. junija 2017 v bližini Mosula v Iraku. V njej je za osebo Aršad Kamis Aziz Fajad Al Hamdani (tožilstvo trdi, da je to obtoženi, ki da se je v preteklosti že predstavljal z različnimi imeni, rojstnimi podatki in podobno) navedeno, da je od 9. aprila 2016 do 7. junija 2016 v diviziji Dat Al Savari opravljal naloge v oddelku za komunikacije kot vodja, za kar je dvakrat prejel »štipendije«, obakrat po 245 enot. Potem je do 30. decembra 2016 opravljal naloge v bataljonu za pasti kot izvidnik in v tem času prejel »štipendijo«, ki je skupno znašala 1871 enot. Oseba z isto tako imenovano cenzus številko je navedena še v dveh zaseženih datotekah. Cenzus številko naj bi podeljevali samo borcem, ki so v teroristični organizaciji sodelovali vsaj 30 dni.
Izvedenec Štular je potrdil, da so originalne datoteke s temi preglednicami nastale leta 2017. Tožilec ga je posebej vprašal o zgoraj omenjeni, ki so jo po podatkih iz sodnega spisa našli 28. junija 2017, medtem ko je Štular ugotovil, da je nastala (šele) 24. septembra 2017. Odvrnil je, da obstajata dve razlagi. Morda čas na računalniku ni bil pravilno nastavljen, o čemer dvomi, je dejal. Lahko pa se je takrat, ko je prišlo do zavarovanja teh podatkov, ob kreiranju nove datoteke zapisal nov datum. Na vprašanje, ali je kdo morda manipuliral z datotekami (vanje posegal in jih spreminjal), je odvrnil, da tega ni zasledil.
Kazalci proti nebu
Vprašali so ga tudi o času nastanka treh fotografij z elektronskih nosilcev, ki so jih koalicijske sile zasegle septembra 2019 v vojaški akciji v provinci Saladin v Iraku. Na njih je pet oseb, ena od njih je po trditvah tožilstva obtoženi. Oblečeni so v tradicionalna oblačila, kazalce imajo obrnjene proti nebu, kar da je značilno za teroristične borce. Štular je povedal, da so fotografije nastale 17. decembra 2015 s pomočjo telefona znamke Samsung galaxy note 2. Obtoženi Aziz sicer vseskozi zanika, da bi bil na teh fotografijah. Toda sodni izvedenec za forenzične preiskave fotografij in posnetkov Gregor Kovač je na prejšnji obravnavi ujemanje med njim in osebo na fotografiji ocenil z najvišjo možno oceno. Je pa res, da so mu dali v pregled le eno fotografijo, naknadno pa so se odločili, da mu bodo dostavili še druge. Kaj je ugotovil, bo znano na naslednjem naroku 8. oktobra.
Specializirani državni tožilec Aljaž Britvič je predlagal sodišču, naj odredi ponovni pregled podatkov, ki so jih že zavarovali z obtoženčevih elektronskih naprav (zasegli so mu po dva telefona in prenosna računalnika). Tokrat bi ciljno iskali podatke, ki se nanašajo na ime obtoženega, je predlagal. Pozorni naj bi bili tako na ime Rašid Aziz kot Aršad Kamis Aziz Fajad Al Hamdani (Abu-Hadžar). Do zdaj so sicer našli en dokument, ki se je nanašal na slednje ime, gre za obtoženčevo listino o razvezi. Sodni senat o predlogu še ni odločil. Za oktober ali november sicer načrtuje tudi zaslišanje dveh agentov FBI, posebnega agenta Jeffreyja Shawna Petersa in forenzične znanstvenice Allison Larson.
