Martina Veseljko, ki se je v javnosti predstavljala kot svetovalka za osebni in poslovni razvoj, povezana pa je bila z znano skupino hepihepi, je bila aprila lani na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojena na tri leta in tri mesece zapora. Zdaj je takšno razsodbo potrdilo tudi višje sodišče. Njene trditve, da ni nameravala goljufati, ko je od dveh tečajnic pred leti izvabila približno 174.000 evrov, so torej tudi pri pritožbenem senatu naletele na gluha ušesa.
Veseljkova je pred leti vodila seminarje za osebno in duhovno rast, na katerih je bilo, mimogrede, veliko govora o poštenju, etiki in morali. Tožilec Boštjan Valenčič ji je v obtožnici očital, da se je z dvema tečajnicama, ker sta se znašli v težkem življenjskem obdobju, najprej zbližala in vzpostavila zaupen odnos, nato pa ju začela nagovarjati k vlaganju denarja. Omenjala je neki »posel s Švicarji« oziroma vlaganja v bančno garancijo v eni od švicarskih bank. Zagotavljala je, da je naložba zelo varna in z visokimi donosi, da naj ju torej nič ne skrbi. Ter da je tudi sama vložila denar in si s tem zagotovila, da bo preskrbljena do konca življenja. Skupno je od tečajnic izvabila 174.000 evrov, a sta bili potem močno razočarani: povrnjenega nista dobili ne vložka ne obresti, dobili sta le skupno 8000 evrov. Izkazalo se je, da je Veseljkova denar izvabljala tudi od drugih – tožilec je navajal skupno skoraj 1,2 milijona evrov, kar pa bo predmet novih sodnih postopkov.
Obramba jo vidi kot žrtev kulta
Obtožena se je zagovarjala, da tečajnicama ni lagala, bila je prepričana, da bodo obljube izpolnjene. Kajti vsem okoli sebe je vedno želela le dobro, je zagotavljala. Za švicarski posel ji je povedal mojster oziroma duhovni vodja skupine, nekdanji namiznoteniški igralec Saša Ignjatović, ki mu je verjela in denar tudi predala. Ni dvomila, da bo denar vložil v posel in da bodo ljudje dobro zaslužili. Šele ko so jo priprli, je ugotovila, da so jo Ignjatović in njegovi izkoristili in zavedli. »Zavrgli so me, kot otrok zavrže svojo igračko ... Zabodli so mi nož v srce,« je dejala. Pa tudi, da je »že od otroštva dovzetna za negativne sugestije« in da se ni zavedala, da niso vsi ljudje dobri.
Ignjatović (zaslišan prek videokonferenčne povezave, saj že nekaj let živi v Dominikanski republiki) je sicer pričal, da je »švicarski posel« res obstajal, a ga potem niso realizirali, kar pa da je Veseljkova dobro vedela, in to še preden je od tečajnic vzela denar. Povedal je tudi, da mu je dala nekaj od tega denarja, ko je sam vračal upnikom. Sicer pa je dokazni postopek pokazal, da je šel del za povračilo dolgov obtoženke, nekaj pa za obroke za avto in sodelovanje v televizijskih oddajah Klepet ob kavi.
Tudi zagovornik Rok Petrič je sodišče skušal prepričati, da je bila Veseljkova žrtev manipulacije in da je slepo sledila Ignjatoviću. »Bila je žrtev Ignjatovića in njegovega kulta ... Tudi sama je vložila vse svoje premoženje, saj je slepo verjela, da bo denar prišel nazaj z dobičkom. Zato danes nima ne avta ne stanovanja, nič razen kupa dolgov,« je povedal pred razglasitvijo sodbe. A mu sodišče ni sledilo in ni podvomilo o goljufivih namenih obtožene. Ne nazadnje je po besedah okrožne sodnice Maje Povhe v prvem zagovoru priznala, da je z denarjem oškodovank pokrivala svoje dolgove, pozneje pa je zagovor spreminjala in prilagajala, kot ji je pač ustrezalo.
