Na prvi julijski dan je moški vstopil v začasno pisarno zdravstvenega doma v Laškem, na mizi pustil kovček, prisotnim pa dejal, da je v njem bomba. Potem je odšel. Policisti so dom evakuirali, posebna enota za protibombno zaščito pa je napravo pregledala in odstranila. Ugotovili so, da v njem ni bilo eksplozivne naprave in da je šlo za lažni preplah, so takrat sporočili s celjske policijske uprave. Moškega so izsledili, ga za nekaj ur pridržali, preiskava pa še poteka. Sumijo ga povzročitve splošne nevarnosti.
Slab mesec prej pa so morali zaradi grožnje z bombo evakuirati zaposlene in obiskovalce Term Olimia v Podčetrtku. Po poročanju regionalnega Radia Štajerski val so hotelski gosti šli v svoje sobe, obiskovalci, ki so se prišli sproščat in kopat za en dan, pa so hitro zapustili bazene, oblačila pa morali pustiti v garderobnih omaricah. Po temeljitem pregledu objekta je policija dve uri kasneje ugotovila, da je šlo tudi v tem primeru za lažno grožnjo. Preiskava tudi v tem primeru še ni končana, policija pa zbira obvestila v smeri suma kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost.
Vse več grozilnih sporočil
Na vprašanje, koliko takšnih primerov slovenska policija obravnava na leto, so z generalne policijske uprave (GPU) odvrnili, da statističnih podatkov, nanašajoč se na grožnje z bombami, iz evidenc ni mogoče pridobiti. Te namreč razvrščajo pod različna kazniva dejanja – povzročitev splošne nevarnosti, kaznivo dejanje grožnje ali pa sum zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost. Tarče groženj so med drugim sodišča, šole, pa tudi posamezniki in poslovni subjekti, je naštel predstavnik za stike z javnostmi GPU Drago Menegalija.
Konec letošnjega februarja so v dveh ljubljanskih poslovalnicah bank NLB prejeli spletno pošto z grožnjo, da bodo detonacijo izvedli na daljavo, s čimer naj bi poškodovali več deset oseb. Z ljubljanske policijske uprave so takrat sporočili, da je šlo za generirano elektronsko sporočilo z nizko stopnjo tveganja, a se je policija kljub temu nemudoma odzvala in začela grožnjo preiskovati. Tako je pravzaprav z vsemi takšnimi primeri. Na slovenski policiji so letos zaznali porast tovrstnih generičnih grozilnih sporočil, preiskave pa so še v fazi predkazenskega postopka, saj pridobivajo tudi podatke iz tujine. Med temi je najbolj izstopal primer iz januarja letos, ko so na več kot 200 osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih po vsej državi na elektronske naslove prejeli sporočilo o grožnji z bombo. Neznani pošiljatelj je pod psevdonimom Bojevnik poslal sporočilo, ki se je začelo tako: »V šoli je bila nameščena eksplozivna naprava.« Grožnja ni bila usmerjena na noben konkreten zavod, opredeljena nista bila niti kraj niti čas domnevnega napada.
Preplah in maščevanje
Policija vsako prijavo preveri in zavaruje dokaze. »Vsaka preiskava ima svoje specifike in tako je tudi v primeru teh preiskav, kjer je potrebno pridobivanje različnih podatkov o elektronskem prometu in komunikacijah, lastništvih različnih elektronskih priključkov …« se je Menegalija odzval na vprašanje o izsleditvi osumljencev. Kar zadeva razloge za grožnje oziroma motive, ki so stali za njimi, je dejal: »Pogosto gre za objestnost posameznikov z namenom povzročanja preplaha ali maščevanja, prav tako skušajo posamezniki na takšen način prestaviti konkretno obravnavo na sodišču ali denimo izpit v šoli.« Leta 2022 in 2023, pa tudi že prej in kasneje, so bila sodišča tarča groženj z bombo tudi po dvakrat na teden. Marca 2022 so tako bombni tehniki z robotom razstrelili sumljiv kovček, v katerem pa je bil le jedilni pribor.
Na kraju dogodka so običajno različne enote policije, vse od uniformirane policije oziroma patrulj do kriminalistov, vodnikov psov za iskanje eksploziva, če je treba, pa na pomoč pokličejo tudi bombne tehnike specialne policijske enote. Po navedbah Draga Menegalije z GPU je ocena stroškov, ki nastanejo na takih intervencijah, odvisna od vsakega posameznega primera: »Ugotovljeni stroški so lahko del kazenskega postopka na sodišču proti storilcem in se jih lahko terja od njih kot del kazni.«
