Nekateri starši danes otrok niso poslali v šolo. Strah pred grožnjo, da bi se jim lahko tam zgodilo kaj nepredstavljivega, je bil prevelik. Pred dnevi se je namreč na spletu pojavil zapis, napoved, da se bo jutri na eni od slovenskih šol zgodilo nekaj podobnega kot prejšnji teden na Finskem, ko je dvanajstletni učenec enega sovrstnika ubil, še dva pa ranil. Na policiji so sicer v ponedeljek mirili, da razloga za paniko ni, obenem pa svetovali, naj tako šolarji kot starši, zaposleni in vsi drugi delujejo preventivno. Obveščanje ni bilo enotno, saj je policija nekatere šole o grožnji obvestila, drugih pa ne. Ponekod so policisti obvestili aktiv ravnateljev, drugod so klicali neposredno ravnatelje. »Presenečena sem bila nad načinom obveščanja, ki je bilo, milo rečeno, nenavadno. Ko obstaja resen sum za neko dejanje, bi pričakovala, da bo generalna policijska uprava obvestila pristojno ministrstvo, ta pa sočasno vse zavode z informacijami, za kaj gre in kako ukrepati oziroma kako se odzvati. Ker je bilo obveščanje neenotno, nekatere šole sploh niso bile obveščene,« pravi Mojca Mihelič, ravnateljica osnovne šole Danile Kumar iz Ljubljane in predsednica združenja ravnateljev.
Na OŠ Majde Vrhovnik so prvo informacijo o grožnji prejeli v ponedeljek okoli enih z ljubljanske občine, kjer so jim za naslednje dni obljubili varnostnika ter jim rekli, naj (še) ne obveščajo staršev, ti pa so medtem dobili obvestila staršev drugih šol. Okrožnico ministrstva so prejeli šele okoli šestih zvečer.
Ravnateljica sama klicala policijo
Okoli sedmih sem staršem sporočila tisto, kar sem vedela, kako uro kasneje pa sem sama klicala policijo, saj oni mene do takrat niso,« je povedala ravnateljica Mateja Urbančič Jelovšek, ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik. V torek zjutraj so s sodelavci predelali protokol, ki ga imajo v šoli za take situacije, obenem pa je policija zaposlenim pred le nekaj tedni predstavila protokol »amok«, kako ravnati v primeru strelskega ali kakega drugega napada z orožjem. Kako bodo v primeru napada ravnali, se je odločila sama. »Odgovorna sem za 520 otrok, 65 zaposlenih, pri čemer je še 1040 staršev. Če z 'vrha' ne dobim ničesar, moram stvari pač narediti sama,« še razlaga sogovornica. Pravi sicer, da ne potrebuje nikakršnega recepta, bi bilo pa v takih primerih dobro imeti neki protokol. Spomnila je, da so na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje s smernicami »zamudili« že v času epidemije, z zamikom so jih prejeli tudi, ko so na šole zaradi vojne prišli otroci, pregnani iz Ukrajine.
Ministrstva o domnevnih grožnjah in preventivnih ukrepih v ponedeljek ni obvestila policija, temveč nekateri ravnatelji. Šele potem so pozno popoldne poslali okrožnico z določenimi nasveti za strokovne delavce ter iztočnicami za učitelje in starše, kako se pogovoriti z otroki. »Šlo je za neki splošni zapis, odzivi ravnateljev nanj pa so bili različni. Nekateri so bili ogorčeni, drugi niso vedeli, kako naj se sploh odzovejo,« je komentirala predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič. Pravi, da je nedopustno na tak način vzbujati strah staršem in v družbo vnašati (dodaten) nemir. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je v izjavi za javnost danes povedal: »Pomembno je, da odrasli k zadevi pristopimo konstruktivno, razumno in umirjeno ter se izogibamo paničnim reakcijam, ki bi lahko poglobile stisko.« Poudaril je pomen odprte in odkrite komunikacije staršev z otroki in učitelji ter izpostavil, da so protokoli za take situacije izdelani in natančno opisani v sodelovanju s policijo. Kako ravnati, pa je avtonomna odločitev vsakega posameznega ravnatelja.
Ustvarjamo družbo strahu?
Kot so bili različni in neenotni načini obveščanja šol, so tudi te različno sprejemale ukrepe. Usklajenosti med ravnatelji ni bilo in tudi ni moglo biti, saj za to ni bilo časa. Ljubljanska občina je, denimo, okrepila varovanje na osnovnih šolah, od torka do petka so jim zagotovili varnostnika, ki bo tam med 7. in 17. uro. Varnostnike ima zagotovljenih 40 šol, nekatere so jih imele že prej. Nekatere (ljubljanske) šole so sprejele dodatne samozaščitne ukrepe. »Ti med drugim vključujejo zaprtje šolskih vhodov in povečan nadzor vseh zaposlenih,« so starše obvestili z OŠ Nove Jarše. Vhodi v nekaterih šolah bodo med poukom zaklenjeni, ponekod bodo imeli poostren nadzor dežurnih učiteljev, stavbe in njihovo okolico bodo nadzorovali policisti v uniformah in civilnih oblačilih.
Vprašanje je, ali se je v javnosti v odzivu na domnevno grožnjo ustvarila (nepotrebna) panika. Mojca Mihelič pravi, da če je policija ocenila, da gre za nekaj resnega, je treba resno tudi ukrepati. »Če pa bomo v naši družbi stvari počeli 'za vsak primer', na vsak migljaj, na vsak neumen, nedostojen in nespameten zapis, pa bomo ustvarili družbo strahu,« je prepričana. Njena kolegica v ravnateljskih vrstah Mateja Urbančič Jelovšek pa navaja, da bomo videli, kako bodo otroci »pograbili« take novice. »Ali bomo naslednji teden, ko bo nekdo pisal test iz matematike, zaradi klica na šolo z grožnjo praznili stavbo?« se sprašuje. Dr. Miroslav Žaberl, strokovnjak za policijska pooblastila, pravi, da moramo biti zlasti po streljanju na Finskem in v Srbiji pozorni na take stvari, saj se kaj takega lahko zgodi tudi pri nas. Na žalost je to nova realnost, v kateri bomo odslej živeli. »Poglejte določene medijske kanale, pa politike, kako se obmetavajo z žaljivkami in grožnjami, poglejte komentarje pod članki – vse to sovražno vzdušje v družbi vpliva na mlade.«
