»Spoštovani, ne priznavam,« je sodnici Ireni Škulj Gradišar dejal 44-letni Jernej Hribšek glede obtožbe, da je novembra lani prek elektronskih sporočil grozil sodniku Okrajnega sodišča v Brežicah Almirju Kurspahiću. Pred tem mu je tožilec Mitja Gregorc predstavil kaznovalni predlog za primer, da bi krivdo priznal. Za vsako od kaznivih dejanj (preprečitev uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi in oviranje pravosodnih ter drugih državnih organov) je predlagal štiri leta in pol zapora, enotno kazen pa določil na osem let. Predlagal je še podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodbe oziroma nastopa kazni zaradi ponovitvene nevarnosti.
Hribšek je priprt od sredine februarja. Obtožen je, da je med 7. in 24. novembrom lani na elektronski naslov brežiške policijske postaje poslal 25 maščevalnih sporočil, namenjenih Kurspahiću, ki poleg sodniške opravlja tudi funkcijo predsednika brežiškega okrajnega sodišča. Slednji mu je v preteklosti sodil in ga julija 2021 zaradi nasilništva tudi obsodil na pogojno kazen. V spornih sporočilih je večinoma žalil sodnikovo poreklo. Je pa v njih tudi pisalo, da sodnik do konca življenja ne bo živel mirno, da se »Vse vrača, vse plača. Vedno! …«, da ni »našel pravega zajebavat s svojim sodniškim sranjem. …« in da če hoče mirno življenje, naj ne »dira« poštenih ljudi ter podobno. V obtožbi je navedeno še eno sporočilo, ki ga je z drugega naslova 25. novembra poslal svoji mami. V njem je govoril o tem, kaj da se bo zgodilo, če bo sodnik še enkrat poskusil narediti »kao enako bedarijo! Gorele bodo vse bosanski hiše v občini! …« V noči na 7. november, na dan, ko je na policijo prišlo prvo sporočilo, je sicer zagorelo v sodnikovi na novo zgrajeni stanovanjski hiši v Brežicah. Hitro je bilo jasno, da je nekdo vlomil v notranjost objekta in zanetil požar. Novogradnja je bila že prazna, tako da nikogaršnje življenje ni bilo ogroženo. Je pa policija sporočila, da je nastalo za okoli 250.000 evrov škode. Požig policija še vedno preiskuje, v aktualni obtožbi zoper Hribška o njem ni nobenega govora.
Vprašanje prištevnosti
Po oceni tožilstva je imel obtoženi s sporočili grozilne in ustrahovalne narave namen vplivati na sodnikovo delo. Kar naj bi se tudi zgodilo. Ko je 27. novembra Kurspahić izvedel za grožnje, se je počutil ogroženega, skrbelo ga je za osebno varnost, navaja tožilstvo. Sporočila so podzavestno vplivala nanj, ni se mogel izogniti razmišljanju o tem, ali in kako bodo njegove sodne odločitve vplivale na njegovo siceršnje življenje in ali bo zaradi njih deležen maščevanja. Bal se je tudi, da bodo posledice občutili njegovi bližnji. Šlo je za hude obremenitve, ki so se pri njegovem delu kazale še mesece.
Ker Hribšek očitkov ni priznal, se bo sredi julija začela glavna obravnava. Predvideni so zagovor in zaslišanje sodnika ter še ene priče. Zagovornik Peter Možina je predlagal tudi dopolnitev izvedenskega mnenja psihiatrične stroke. Dvomi namreč v oceno izvedenke, da je bil obtoženi v času kaznivega dejanja prišteven. Opozoril je, da so dveh kazenskih postopkih leta 2020 in 2020 njegovo prištevnost ocenili kot bistveno zmanjšano. Navedel je tudi ugotovitev izvedenke v aktualnem postopku, da gre za skrajno osebnostno motenost disocialnega narcističnega in čustveno neuravnoteženega impulzivnega tipa, da obtoženi ne more zadrževati jeze, besa in maščevalnosti ter da potrebuje nepretrgano zdravljenje pod nadzorom. Tožilec je odvrnil, da je po mnenju izvedenke glavna oblika nadzora pri motnjah te vrste, ki se izrazijo s kaznivimi dejanji, prav zapor. Tam da je kontrola nad vedenjem najučinkovitejša.
