Kako pomembna so v sodnih postopkih mnenja sodnih izvedencev, se dnevno kaže v številnih sporih in kazenskih zadevah. Še posebej občutljivi so družinske zadeve in kazenski epilogi različnih zlorab, v katerih so mnenja psihologov in psihiatrov lahko ključnega pomena pri končni sodniški odločitvi. Na problematiko ne dovolj ali vsaj vprašljivo kakovostnih mnenj opozarja tudi primer suma zlorabe štiriletne deklice iz okolice Ljubljane in spora med njenima staršema, v katerem se je sodišče oprlo oziroma se še vedno opira tudi na mnenji dveh izvedenk za klinično psihologijo. Slednje pa je pod vprašaj postavil izvedenec za forenzično psihologijo dr. Igor Areh, ki je že leta 2019 za vrhovno sodišče pripravil odmevno Poročilo o kakovosti psiholoških izvedenskih mnenj in priporočila za izboljšave ter presojo sprejemljivosti izvedenskih mnenj, v katerem je nanizal številne nepravilnosti pri metodah kliničnih psihologov.

Policisti vložili ovadbo, tožilstvo jo je zavrglo

Podobno je ugotovil tudi v konkretnem primeru štiriletne deklice, za katere skrbništvo se zavzemata ločena starša, v spor glede skrbništva pa so bili zaradi suma spolne zlorabe vključeni tudi organi odkrivanja in pregona. Po naših neuradnih informacijah je deklica iz vsaj enega od stikov z očetom prišla z vnetim spolovilom, tako da so sum spolne zlorabe zabeležili tudi v zdravstvenem domu in ga po protokolu sporočili naprej.

Da stoji za vnetjem zloraba, je (bila) prepričana tudi mati, ki je sum utemeljevala tudi z nekaterimi spornimi vsebinami na telefonu nekdanjega partnerja in posnetkom deklice, ki je sorodnici povedala, kje in na kakšen način se je je oče dotikal. Policisti so po zaključeni preiskavi na tožilstvo vložili kazensko ovadbo zoper očeta, tožilstvo pa je nazadnje ovadbo zavrglo.

Ker niso upoštevani minimalni strokovni standardi sodnega ocenjevanja osebnosti, mnenje predstavlja visoko tveganje za zavajanje sodišč v napačne odločitve. Mnenje je arbitrarno, kot bi bilo arbitrarno mnenje sodišča, če to ne bi upoštevalo zakonov.

Dr. Igor Areh, izvedenec forenzične psihologije

Razlogov za zavrženje je bilo po naših informacijah več. Do vnetja bi lahko prišlo tudi zaradi kakšnega drugega razloga in ne zgolj zaradi zlorabe, otroci pa so dovzetni za sugestijo, kar pomeni, da si lahko ustvarijo lažne spomine. Pri tem se je tožilstvo oprlo tudi na oceno izvedenke za klinično psihologijo. Ta in še ena izvedenka sta bili vključeni tudi v druge s tem primerom povezane postopke, saj med staršema še vedno poteka spor glede skrbništva in stikov s hčerko. Vmes se je po naših informacijah sodna tehtnica nagnila na stran očeta prav zaradi enega od izvedenskih mnenj, ki naj bi mater označilo za preveč sumničavo.

Ugotovitve »izključno posledica ugibanja«

Mati se je zato obrnila tudi na Areha, ki je bil, kot že omenjeno, v preteklosti zelo kritičen do metod slovenskih izvedencev klinične psihologije. »Po preučitvi mnenja z gotovostjo ugotavljam, da je izdelano strokovno in znanstveno neverodostojno. Izvedenske ugotovitve, ki so zapisane v odgovorih na vprašanja sodišča, so nepreverjene domneve. Nastale so pod vplivom osebnih prepričanj, ki sta jim izvedenki dali prednost pred spoznanji stroke in znanosti. To je razvidno iz uporabe nezanesljivih, nepotrjenih in v stroki odločno odsvetovanih psiholoških pripomočkov. Ti so bili namreč uporabljeni kljub odklonilnemu mnenju stroke. Favoriziranje osebnih prepričanj pred v mednarodni stroki splošno sprejetimi spoznanji je razvidno tudi iz neuporabe ukrepov za izogibanje pristranskosti, ki so sodnim izvedencem resno priporočeni. Mnenje je tako izdelano pristransko v korist osebnih prepričanj obeh izvedenk, in ne po pravilih stroke in znanosti, saj jim delno celo nasprotuje,« se glasi ostra kritika, ki jo je v svojem obsežnem izvedenskem mnenju, v katerem je opravil presojo strokovne in znanstvene verodostojnosti problematiziranega izvedenskega mnenja, zapisal Areh. Z upoštevanjem podatkov iz neodvisne znanstvene literature je ocenil, da obstaja približno 91-odstotna verjetnost, da so izvedenske ugotovitve obeh izvedenk »izključno posledica ugibanja«.

Izvedenki naj bi zakrivili več napak. Nista uporabili testiranja hipotez, pri ocenjevanju staršev sta uporabili tudi Rorschachov test črnilnih madežev, ki je znanstveno nepotrjen in v stroki velja za enega najbolj spornih, saj po mnenju Areha velja za neznanstvenega, ideološko utemeljenega in nevarnega. Tudi nekatere druge pripomočke naj bi izvedenki uporabili v nasprotju z zavezujočimi navodili za uporabo, iskrenosti testnih odgovorov nista preverjali, prav tako nista uporabili priporočenih ukrepov za izogibanje pristranskosti, Areh pa jima očita tudi odsotnost strokovnih argumentov.

»Z vidika mednarodnih strokovnih smernic preučeno mnenje predstavlja improvizacijo izvedenskega dela, ki lahko strankam povzroči škodo. Mnenje vsaj deloma nekritično povzema predhodno že znane podatke, ki jim dodaja špekulativne in v žargon stroke zavite trditve,« je do svojih kolegic kritičen Areh in dodaja: »Odgovori sodišču so utemeljeni predvsem na zdravorazumskem ugibanju. Ker niso upoštevani minimalni strokovni standardi sodnega ocenjevanja osebnosti, mnenje predstavlja visoko tveganje za zavajanje sodišč v napačne odločitve. Mnenje je arbitrarno, kot bi bilo arbitrarno mnenje sodišča, če to ne bi upoštevalo zakonov.«

Kdo ima v sporu in očitkih med staršema prav, bo nazadnje presodilo sodišče, je pa zaskrbljujoče, da na tako občutljivem področju, kot so družinske zadeve, prihaja do tako velikih razhajanj med izvedenci. 

Priporočamo