V prometnih nesrečah je bilo v prvi polovici letošnjega leta udeleženih 115 voznikov električnih skirojev, skoraj 60 odstotkov so jih povzročili e-skiroisti sami. Med njimi jih je bilo huje poškodovanih 20 (lani 13), lažje pa 73 (lani 80). »Več kot polovica poškodovanih na e-skiroju ni nosila čelade, čeprav vemo, da je prav zaščita glave pri padcu ključna,« je izpostavila Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa (AVP). V zadnjih dveh letih ni bilo prometnih nesreč s smrtnim izidom e-skiroistov, je pa število huje poškodovanih naraslo za 29 odstotkov – s 30 leta 2023 na 42 lani. Nesreče najpogosteje povzročijo vozniki, stari med 35 in 44 let, med najbolj izpostavljene pa sicer sodijo mlajši vozniki, stari med 18 in 24 let.
Policija je lani pri voznikih e-skirojev ugotovila 929 kršitev cestnoprometnih predpisov, v prvi polovici letošnjega leta pa že 495. Najpogosteje so kršitve povezane z nepravilno stranjo oziroma smerjo vožnje, vožnjo pod vplivom alkohola, pa tudi z neuporabo čelade, ki je obvezna za vse do starosti 18 let, za ostale pa priporočljiva. E-skiroji so od leta 2021 zakonsko opredeljeni kot lahka motorna vozila z največjo hitrostjo do 25 kilometrov na uro, policija pa je letos ugotovila enajst kršitev, povezanih s preseganjem te hitrosti, za kar je predpisano 250 evrov kazni.
Pridobili slovensko akreditacijo
Prehitre voznike oziroma voznike e-skirojev, ki zmorejo preseči največjo dovoljeno hitrost, policija namreč od marca naprej lovi z napravo oziroma presnosnim merilnikom hitrosti »BM 45 speed tester«. »Naprava ima enak status kot merilne naprave na tehničnih pregledih – gre torej za kalibrirano napravo,« so na policiji pred časom pojasnili za Dnevnik. Maja smo sicer pisali, da je zakonita uporaba naprave vprašljiva tako zaradi pomanjkanja ustrezne pravne podlage (saj se je policija sklicevala na pravilnik o motornih vozilih, ki ne predpisuje zakonite uporabe e-skirojev) kot tudi vprašljivega akreditacijskega certifikata z Danske.
»V odziv na pomisleke v medijih je policija dodatno pridobila akreditacijo slovenskega akreditacijskega organa, akreditacija pa je popolnoma enaka prejšnji,« je v petek zatrdil Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi (GPU). »To ni radar, to je naprava, ki ugotavlja tehnično brezhibnost posameznega prevoznega sredstva. Naprava je akreditirana, kar pomeni, da je hitrost, ki jo izmeri lahkemu motornemu vozilu, natančna na hitrost enega kilometra na uro,« je dodal. Policijo v takih primerih sicer ne zanima, kakšno hitrost dosega posametni e-skiro, temveč le, ali dosega višjo od predpisane 25 km/h.
Postopki v skladu z zakonom
Da so se s policijo glede naprave poenotili tudi na ministrstvu za infrastrukutro, je zatrdil državni sekretar Andrej Rajh: »Policija ima za tak nadzor ustrezno zakonsko podlago in tudi ustrezno certificiran merilnik. To poudarjam, da odpravim kakršnekoli špekulacije in morebitne dvome. Postopki so v skladu z zakonom o pravilih cestnega prometa.« Zadnjo besedo o tem, ali je zakonska podlaga za uporabo novega merilnika hitrosti dejansko ustrezna, bodo sicer imela sodišča, če oziroma ko se bo kdo izmed kršiteljev nanje obrnil z zahtevo za sodno varstvo.
Na ministrstvu obenem podpirajo uvedbo obveznega zavarovanja e-skirojev, z ostalimi pristojnimi resorji pa preučujejo možnosti za to uvedbo. Evropsko komisijo sicer pozivajo k uvedbi enotne evropske zakonodaje na tem področju. Tako e-skiroji kot mopedi spadajo v skupino lahkih motornih vozil, a policisti smejo mopede zaseči in jih dati na tehnični pregled, električnih skirojev pa ne.
Na vprašanje, ali bodo na ministrstvu zakonodajo poenotili, je Rajh odgovoril, da si za to prizadevajo, a da tudi za to potrebujejo skupen evropski pristop. »Ker e-skiroji nimajo unikatne identifikacijske številke 'vin', kot jo imajo druga motorna vozila, imajo skoraj enak status kot mlinček za kavo, ki se ga da kupiti v prosti prodaji,« je plastično opisal stanje. Ker jih ni mogoče registrirati, obenem pa tudi ni jasno, katerim standardom in predpisom ustrezajo, so po njegovem mnenju še toliko bolj nevarni, osebna odgovornost uporabnikov pa toliko bolj ključna.
