Sedeminšestdesetletni Bojan Poplaz, ki se ga je prijel vzdevek Vegradov bombaš, je v začetku prejšnjega tedna ob vrnitvi domov naredil napako, ki ga je stala svobodo. Po poročanju Slovenskih novic se je prijavil v hotelu v središču Celja, ker je bilo njegovo ime zavedno v schengenskem informacijskem sistemu iskanih oseb, pa so bili o tem takoj obveščeni policisti. Ti so zato nemudoma ukrepali, ga izsledili, vklenili in ga privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku. Ta mu je na zahtevo tujega pristojnega organa odvzel prostost.
»Potrdimo lahko, da mu je bil v nadaljevanju odrejen pripor zaradi zahteve druge države za njegovo izročitev,« je potrdil predsednik celjskega okrožnega sodišča Darko Belak. Enako so odgovorili na celjski policiji. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bila zahteva za izročitev poslana naravnost iz Carigrada.
Vrečka z bombo
A Poplaz je lahko miren, saj ga naša država zagotovo ne bo izročila Turčiji. Navsezadnje ima še vedno odprt dosje doma. Na celjskem sodišču ga čaka sojenje zaradi povzročitve splošne nevarnosti in nedovoljene proizvodnje ter prometa z orožjem. V obtožnici piše, da naj bi septembra 2010 prav on na kljuko vhodnih vrat v nekdanjo Vegradovo poslovno stavbo obesil vrečko, v kateri je bila eksploziva naprava, ročna bomba M75.
Nekateri so takrat navajali, da naj bi bila namenjena takratni direktorici Hildi Tovšak. A na srečo je bombo na kljuki v zgodnjih jutranjih urah 1. septembra takoj opazil tedanji Vegradov izvršni direktor za gradnje Matej Košič. Obvestil je varnostnike in policiste, ki so prišli in deaktivirali bombo, preden bi ta eksplodirala in povzročila veliko škodo.
Ropal v Nemčiji
Poplaza so tedaj našli in prijeli na osnovi bioloških sledi, ki so ostale na izolirnem traku, pri dejanju naj bi ga posnele tudi nadzorne kamere. Maja 2011 so ga pravosodni policisti vklenjenega privedli na celjsko sodišče, sodnici Jožici Arh Petkovič pa je potožil, da so mu kršene človekove pravice. »V verige sem vklenjen kot kakšna žival. Izpostavljen sem psihičnemu trpinčenju, prek interneta me spremljajo po vsem svetu, izpostavljeni so tudi moj maček, pes, domačija in sosedje,« je dejal.
Ko so mu leto po dogodku odpravili pripor, je nekdanji pripadnik tujske legije to takoj izkoristil in pobegnil v Nemčijo, kjer je živel že prej. Aprila 2012 so ga z dvema pajdašema zasačili pri ropu banke Sparkasse v mestu Berhausen, zaradi česar je nadaljnjih osem let in pol preživel v nemškem zaporu. Po vrnitvi v Celje je bil leta 2021 ponovno razpisan predobravnavni narok, na katerem je krivdo zanikal, Poplazov zagovornik Boštjan Verstovšek pa je zahteval izločitev nekaterih ključnih dokazov v spisu. Med drugim trdega diska zaseženega Vegradovega računalnika, na katerem naj bi bili posnetki nadzornih kamer kritičnega dne. Obramba se je z zahtevo za izločitev vrste dokazov obrnila na višje sodišče, a je to vse predloge zavrnilo. A sojenje od takrat ni bilo razpisano, za nameček je bila sodnica Barbara Žumer Kunc, ki ji je bil v drugo dodeljen spis, imenovana za višjo sodnico. »Zadeva je že dodeljena novemu sodniku in se obravnava prednostno,« je na naše vprašanje, ali je mogoče v kratkem pričakovati sojenje, odgovoril Belak.
