Na ljubljanskem okrožnem sodišču so predlani na enotno kazen devet let in pol zapora obsodili moškega, obtoženega petih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. Za vsako od dveh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, so mu prisodili tri leta zapora, za krivega pa so ga spoznali še treh kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Za eno je dobil osem mesecev zapora, za drugi dve pa po eno leto. V kazen so mu všteli pripor, v katerem je bil od maja 2022, izrekli pa so mu tudi stransko kazen izgona tujca iz države za pet let, šlo je namreč za bosanskega državljana.
Obramba se je na sodbo pritožila – terjala je, naj ga obtožb oprostijo ali pa sodbo vsaj razveljavijo in odredijo novo sojenje. A je njene predloge višje, nazadnje pa tudi vrhovno sodišče zavrnilo.
Izsilil, da se je samozadovoljevala
Kot je mogoče razbrati iz javno dostopnih sodb, sta moški, takrat star 27 let, in žrtev spolnega napada, stara 13 let, prišla v stik prek omrežja instagram. Dopisovanje naj bi trajalo več mesecev, poleti 2021 pa sta se na njegovo pobudo srečala tudi »v živo«. Obiskal jo je doma. Ko je mama vstopila v sobo, je bila hči gola, on pa je sedel ob njenih nogah. Na sodišču se je zagovarjal, da sta se »le poljubljala«.
Po srečanju je deklica poskušala komunikacijo z njim prekiniti, a je ponovno navezal stik. Večkrat ji je poslal slike svojega spolnega organa, nagovoril jo je, da mu je tudi ona pošiljala svoje intimne fotografije. Z grožnjami, da jih bo objavil na instagramu, jo je nato še prisilil, da se je prek videoklicev samozadovoljevala, in jo brez vednosti snemal. Na družbenih omrežjih je ustvaril lažne profile z različicami njenega imena in naslovom ter objavljal njene gole slike.
Dva meseca po prvem srečanju sta se dobila še enkrat. V to je privolila, ker je obljubil, da jo bo potem pustil pri miru. Zjutraj je prišel pred njen blok in jo odpeljal v svoje stanovanje, kjer jo je slekel in se je intimno dotikal. Upala je, da bo nato na družbenih omrežjih vse zbrisal. Takrat ji je res izročil telefon, da je zbrisala svoje slike, dal ji je tudi kodo, da je izbrisala profil na instagramu, vendar ga je kasneje ponovno aktiviral. Svoje početje je prekinil šele, ko je za pomoč prosila njegovo sorodnico.
Praktično takoj po prekinitvi stikov je enako počel še pri eni mladoletnici, policija pa je nazadnje na njegovem prenosnem računalniku in mobilnih telefonih našla več kot 400 video in slikovnih datotek deklic, starih od dvanajst do petnajst let. Na posnetkih so se samozadovoljevale.
Na sodišču je trdil, da ni storil nič narobe in da sta bila z dekletom zaljubljena in par. Sodniki mu niso verjeli: če bi bilo res tako, zakaj bi jo že ob prvem stiku spraševal, ali je perverzna, in potem ravnal, kot je. Izkoristil je njeno naivnost in neizkušenost, nato pa z njo ohranjal stik izključno s pomočjo groženj z objavo golih slik, so ocenili. Tudi zagovoru, da je mislil, da je stara 16 let, niso sledili – verjeli so njej, da mu je že pred prvim srečanjem povedala, da jih ima 13.
Hude posledice
Obramba je trdila, da njegove osebnostne značilnosti kažejo na precej nižjo stopnjo psihosocialne razvitosti od pričakovane za njegovo biološko starost, in kritizirala sodišče, da tega vprašanja ni razčistilo s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke. Po navedbah obrambe je bila oškodovanka dobro telesno razvita in psihosocialno zrela, na slabšo razvitost obtoženega pa naj bi kazal že njegov videz (majhen, droben in suh). Po kazenskem zakoniku namreč spolno občevanje ali kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara petnajst let, ni nezakonito, če je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti. Toda sodniki so razložili, da to velja za primer medvrstniških dejanj, ko je starostna razlika med storilcem ali žrtvijo največ dve leti. V konkretnem primeru pa je šlo za 14-letno razliko, ki se je je obtoženi zavedal.
Oškodovanko so v sodni preiskavi zaslišali v tako imenovani varni sobi. Ob njej sta bili njena pooblaščenka in preiskovalna sodnica, zagovornica in predstavnica tožilstva pa sta bili navzoči prek videopovezave. Obtoženi ni bil navzoč. Obramba se je pritožila, ker je na glavni obravnavi niso zaslišali še enkrat, a po oceni tako višjega kot vrhovnega sodišča je bilo tako prav. Izvedenka kliničnopsihološke stroke je namreč ugotovila, da je bila tudi takrat še močno travmatizirana, zaradi česar je potrebovala strokovno pomoč. Že prvo zaslišanje jo je spravilo v izrazito stisko, ponovno pa bi stres le še povečalo in jo spet travmatiziralo.
