Največkrat gre za oglase, ki se začenjajo s »po 40 letih se je starejši par odločil upokojiti in zapreti svoje podjetje« ali pa »trgovec z oblačili sporoča, da z žalostjo zapira trgovino in se mora znebiti preostale zaloge«. Vendar pa »žalost« ob zapiranju podjetja prinaša tudi priložnost za ugoden nakup – morda usnjeno jakno po znižani ceni ali 50-odstotni popust na zadnje puloverje iz merino volne v skladišču.
Takšne oglase smo lahko v zadnjih mesecih opazili tudi v Sloveniji, kot poroča Guardian, pa se v velikem številu pojavljajo tudi v drugih državah. Ob tem navaja, da gre v večini primerov za preproste prevare, pri katerih plačate, ne da bi kar koli prejeli. Lahko se zgodi tudi, da dobite jakno ali pulover, ki komaj spominja na oglaševano blago ali pa je bistveno slabše kakovosti od pričakovane.
Ob tem navaja ugotovitve Marte Mallavibarrena, raziskovalke kibernetske varnosti iz Madrida, ki je med brskanjem po instagramu opazila, da štiri različne trgovine uporabljajo enak jezik (»Z žalostjo zapiramo …«) za razprodajo. Nekatere so ponujale moške jakne, druge pa oblačila z živalskim potiskom.
Lažni oglasi
Ko je preverila knjižnico oglasov podjetja Metina, lastnika Facebooka in Instagrama, je ugotovila, da je 50.000 oglasov uporabilo isto frazo, 1600 pa jih je bilo takrat še vedno aktivnih. Večina računov, ki so objavljali oglase, je bila aktivna kratek čas, starejši pa so v zadnjih tednih spremenili imena svojih profilov.
Uporaba podobnih marketinških taktik ni kaznivo dejanje, je za Guardian dejala Mallavibarrenova. Vendar so bile pogosto objavljene resnične fotografije uglednih trgovin, ki so bile vzete s spleta in uporabljene v oglasih za »zaprtje trgovine«.
V primerih, ko kupci dejansko nekaj prejmejo, izdelki pogosto prihajajo od velikih poceni spletnih trgovcev ali podjetij, ki pošiljajo izdelke neposredno potrošnikom. »Čeprav morda nekaj prejmete, to ne bo odraz tistega, kar je v oglasu,« pravi raziskovalka. »Dobili boste denimo poliestrsko majico z natisnjenim vzorcem pletenine namesto dejanskega pletenega puloverja.«
Serpil Hall, svetovalka za goljufije in gospodarski kriminal, je za Guardian povedala, da je mogoče naenkrat ustvariti na stotine takšnih računov, z uporabo čustvenega jezika, ki ustvarja občutek nujnosti, pa je mogoče pritegniti veliko število ljudi.
»Vendar v mnogih primerih blago sploh ni poslano – spletno mesto izgine po zbiranju plačil. V nekaterih drugih primerih prispe ponarejeno ali nekakovostno blago (majice, ure, superge), pogosto od zelo poceni dobaviteljev na debelo,« pravi in izpostavi, da so računi pogosto opuščeni ali preimenovani, ko se začnejo kopičiti negativne ocene.
Kako prevara deluje?
Serpil Hall je za Guardian povedala, da takšni oglasi sporočajo, da se podjetje zapira in ima na voljo omejeno količino zaloge, ta taktika uporablja načelo pomanjkanja, ki pravi, da ljudje bolj cenijo stvari, ki so na voljo v omejeni količini. »Tudi računi, ki objavljajo oglase, so pogosto videti urejeni in – če jih na hitro preletite – pristni. V resnici pa se ti formati lahko ponavljajo v neskončnost z lažnimi informacijami in nimajo realne podlage. Slike, ki se pojavljajo na njih, denimo ustanoviteljev, so pogosto ustvarjene z umetno inteligenco,« je še dodala in opozorila, da se goljufi zanašajo na to, da se ljudje hitro odzovejo, ko se soočijo s ponudbo ugodnega nakupa, zato si vzemite trenutek in se vprašajte, ali je oglas, ki ga gledate, morda prevara.
