Z alkoholom so prepojene vse pore naše družbe, pa tudi tradicija, navade, kultura. Zdrave mere pitja ni, je le bolj ali manj tvegano vedenje. Lani je na slovenskih cestah samo zaradi opitih voznikov umrlo 21 ljudi, kar je četrtina vseh smrtnih žrtev.
Bilo je leta 2015, sogovornik Darko je takrat živel na Škofijah, star je bil 55 let. Dobil je plačo, sedel na motor in se na poti domov oglasil pri prijateljici, lastnici lokala. »Šel sem na pivo,« se spominja. Počasi so v družbo začeli kapljati prijatelji, pivski bratje, namesto enega je spil kakšnih deset vrčkov piva, ki jih je presekal še s kakšnim kratkim. Torej požirkom žgane pijače. »Kljub vztrajnemu prepričevanju vseh, naj ne sedem na motor – na neki točki so mi ga skušali celo odpeljati stran – jih nisem poslušal. Uspelo se mi je pripeljati do Bertokov, tam pa sem zletel s ceste,« je opisal svojo izkušnjo vožnje pod vplivom alkohola.
Ničesar od tega se sicer ne spomni, luknjo v spominu mu je ob obisku v bolnišnici napolnil sin. Bil je res hudo poškodovan. Ker ni nosil čelade, si je prebil lobanjo, v trajni opomin ima še danes tam globoko brazgotino. Imel je srečo, da je preživel »poskus samomora z motorjem«, kakor pravi sam. Pa tudi da v usodnem trenutku na cesti ni bilo nikogar drugega. A tudi skoraj tragična nesreča ga ni dokončno streznila. Nekaj časa res ni veliko pil, sčasoma pa je zabredel tako globoko, da ga je sin v stanovanju našel v komi. Iz izolske bolnišnice so ga takrat odpeljali v idrijsko, kjer je preživel več mesecev. Tam se je tudi vključil v program, v katerem so mu pomagali pri odvisnosti od alkohola.
Brez pomoči ne bi zmogel. Že tri leta ne uživa alkohola, česar si v preteklosti ne bi mogel niti predstavljati. V globoko brezno je padel leta 1997, po ločitvi od žene, pri čemer je izgubil tudi stik s štirimi sinovi. Bilo je tako hudo, da je zjutraj, še pred službo, šel na pivo in žganje. Alkohol je bil del njegovega vsakdana. Danes končno zmore brez njega. Gospod Darko je svojo zgodbo delil ob začetku že 19. preventivne akcije »40 dni brez alkohola«, ki se je začela včeraj in bo trajala do konca marca. Njegova zgodba ni ekstremna, pravzaprav je dokaj običajna v slovenski družbi, ki ima pore dodobra prežete z alkoholom. Kakor tudi kultura, tradicija, navade. Strokovnjaki opozarjajo, da zdrave mere uživanja alkohola ni, je le bolj ali manj tvegano.
Poleg prevelike hitrosti, neuporabe varnostnega pasu in dejstva, da voznik ni dovolj pozoren na cesto, je alkohol eden od štirih najhujših »morilcev« v prometu. Alkohol je razlog za vsako četrto prometno nesrečo s smrtnim izidom v EU. Leta 2021 je na evropskih cestah zaradi njega umrlo okoli 5000 ljudi. Med letoma 2011 in 2021 se je število smrti, povezanih z alkoholom, na evropski ravni sicer znižalo za kar 37 odstotkov, vendar se je po epidemiji spet začelo rahlo višati, kaže statistika Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC). Po navedbah direktorja Antonia Avenose znižanje teh številk ni težko, najpomembnejši je redni policijski nadzor, saj so vozniki previdnejši, če vedo, da jih za vogalom skoraj gotovo čaka alkotest. Dokazano je tudi, da več policijskega nadzora učinkovito zmanjšuje število vseh prometnih nesreč. Policisti na slovenskih cestah s preizkusi alkoholiziranosti letno odkrijejo od 10.000 do 13.000 oseb, ki ne bi smele sesti za volan, kar predstavlja okoli tri odstotke vseh, ki alkotest opravijo.
Odgovoren je človek, ni kriv alkohol
V Sloveniji so vozniki pod vplivom alkohola lani povzročili 1507 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 21 oseb (za lažjo predstavo: toliko šteje povprečen šolski razred), 126 jih je bilo hudo poškodovanih, 588 pa lažje. Dodatno skrb vzbuja podatek, da so med pijanimi povzročitelji nesreč tudi mladostniki. Predlani je nesrečo pod vplivom alkohola povzročilo kar sedem mladoletnikov, v starosti od 15 do 17 let. Najmlajši med smrtnimi žrtvami je bil 15-letnik, ki je nesrečo tudi povzročil, skuter pa je vozil pod vplivom alkohola. Lani je bilo mladoletnih opitih povzročiteljev nesreč celo 11. V teh nesrečah so se tri osebe hudo poškodovale, pet pa lažje, kaže najnovejša statistika Agencije za varnost v prometu (AVP).
Vozniki kategorije B lahko za volan sedejo z dovoljeno stopnjo alkohola 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. A se že pri dovoljeni koncentraciji alkohola v krvi pri vozniku (lahko) zmanjša sposobnost videti ali locirati premikajoče se luči, oceniti razdaljo, obenem pa se poveča želja po izpostavljanju tveganim situacijam, svarijo strokovnjaki. Leta 2022 je v nesrečah, ki jih je povzročil voznik z dovoljeno mejo alkohola, umrlo kar šest ljudi, kar zajema tretjino žrtev vseh opitih voznikov. »Izjemno nevarno je prepričanje, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani,« opozarja direktorica AVP Simona Felser. Poudarja, da alkohol, kakor tudi droge, ni »kriv« za prometno nesrečo, temveč polno odgovornost nosi človek, ki pod vplivom substanc sede za volan, na motor, kolo ali stopi na električni skiro ...
Najstrožje na Češkem, Slovaškem in Madžarskem
Vožnjo pod vplivom alkohola obravnava tudi resolucija o nacionalnem programu za varnost cestnega prometa, ki se zavzema za ničelno toleranco do alkohola v prometu, kar pomeni, da bi smeli za volan sesti le povsem trezni. Z ukrepi naj bi dosegli, da na cestah v letu 2030 ne bo umrlo več kot 50 ljudi, huje pa jih ne bo poškodovanih več kot 400. Mladi vozniki že zdaj ne smejo uživati alkohola, ko vozijo, najstrožje zakone glede alkohola pa imajo na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. Večina evropskih držav tako kot Slovenija tolerira do 0,5 grama v litru krvi, v Srbiji in BiH 0,3, na Švedskem in Poljskem 0,2 … Statistika sicer kaže, da strožji predpisi sami po sebi nikakor ne pomenijo večje varnosti v prometu. Na Malti in v Veliki Britaniji je denimo za volan dovoljeno sesti z 0,8 grama alkohola v litru krvi, kljub temu pa državi sodita med prometno najbolj varne. Ključen problem pri nas je namreč izjemno sproščen odnos do alkohola in prav to je tisto, s čimer bi se bilo po mnenju strokovnjakov treba najprej spopasti.
