»Pred mojim blokom v Triglavski ulici gori kakšnih trikrat na mesec, in to vsaj že dve leti in pol. Najprej sem mislil, da gre za kakšne mulce, a otroci bi se zagotovo že naveličali,« razlaga stanovalec najbolj »prizadetega« območja. V Gasilski brigadi Ljubljana potrjujejo, da se je število tovrstnih požarov v prestolnici v primerjavi s prejšnjimi leti malce povišalo. A da rasti vendarle ne moremo obravnavati kot splošen trend.
»V Ljubljani je bilo leta 2019 nekaj več kot 80 takih požarov. Za Bežigradom (Dunajska, Posavskega, Tolstojeva, Slovenčeva oziroma Podmilščakova) je gorelo 27-krat. Ta soseska res izstopa,« se strinja Robert Okorn iz gasilske brigade in potrdi, da največkrat zagori ponoči. Policijski podatki se s tem skladajo. Bežigrajski policisti so lani obravnavali približno 30 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari in dve povzročitvi splošne nevarnosti, večino na območju Glavarjeve, Lambergerjeve, Pegamove, Triglavske in Rožanske ulice. »Ne gre za vsakodnevne dogodke, dogajajo se v intervalih,« pojasnjuje Aleksandra Golec iz PU Ljubljana.
Kdaj bo zagorela hiša?
V 30 požarih jo je skupilo 74 zabojnikov, pet avtov, dve elektroomarici pa tudi omet in steklo na treh objektih. Ravno kolateralna škoda lokalne prebivalce najbolj skrbi. »Običajno zagori ponoči. Zbudimo se, vse je razsvetljeno, videti je luči gasilcev in policije, smrdi po plastiki. Takrat tečem preverit, ali je slučajno v bližini parkiran moj avto. Ne živimo ravno v strahu, je pa nadležno,« opisuje stanovalec Triglavske. »Zabojniki so zelo blizu bloka nasproti nas ter oken enega od stanovanj. Ko gori, je cela fasada čisto črna, tistim, ki živijo tam, pa mora biti zares grozno,« sočustvuje s sosedi čez cesto. Podobno pripoveduje Franc Domjanič, ki sicer živi v Malnarjevi ulici v Dravljah. »Požigalci so ugotovili, da so za to najbolj primerne pozne nočne ure, ko gremo spat. Živimo v strahu, kdaj bo zagorela hiša ali kakšen drug objekt,« je zapisal v pismu. Tarče so po njegovem tudi ulični koši za odpadke, klopce, otroška igrala pa tudi različni objekti in njihova oprema. »Škoda je velika, plačamo pa jo davkoplačevalci,« dodaja.
Nevarnosti za bližnje objekte se zavedajo tudi gasilci. Pravijo, da lahko pravočasen klic in organiziranost javne gasilske službe v prestolnici posledice občutno zmanjšata. »Na kraju smo lahko že v nekaj minutah, s pravočasnim posredovanjem pa lahko preprečimo razširitev požara,« miri Okorn. Stanovalcem svetuje, naj zabojnikov ne postavljajo v neposredno bližino parkirišč ali stavb ter da takoj pokličejo 112. Takrat naj navedejo čim natančnejšo oceno obsega požara, zlasti pomembna je navedba natančne lokacije.
Uničeni dokazi in sledi
Policisti vsak primer raziščejo, pravijo. Pogovorijo se z občani in potencialnimi pričami, a jim storilca ali več njih, ki so si za »svojo cono« izbrali Bežigrad, za zdaj ni uspelo izslediti. V primerih, ko so oškodovanci vložili predlog za pregon, so zoper za zdaj neznanega storilca vložili že več kazenskih ovadb. Njihovo delo je nekoliko lažje, če kritično območje »pokriva« nadzorna kamera. Tako lahko lažje identificirajo osumljenca in dobijo druge koristne podatke. »Požar uniči večino sledi, zato je preiskava dodatno otežena,« še pojasni Golčeva.
Da so kamere odlično zaščitno sredstvo, se strinja tudi naš sogovornik. »Mislim, da potem, ko so jo namestili v eno od ulic, tam ni več gorelo,« se spominja. S sosedi ne vedo, kdo bi lahko stal za požari. Domnevajo, da gre za požigalca, zdi se jim, da policija ne stori dovolj. »Vedno pridejo, ko je že prepozno. Razumem, da to ni njihova prioriteta, a traja že več kot dve leti. V okolici nikoli ne vidiš nobenega policista.« Pravi, da se o »vaški« straži, da bi torej pravico vzeli v svoje roke, še niso pogovarjali. Zavedajo se tudi možnosti, da poročanje v medijih morebitnega požigalca dodatno spodbuja. A trenutno druge poti ne vidijo. Policisti znova prosijo občane, naj jim kakršne koli informacije o morebitnih storilcih in požarih sporočijo na številko 113 ali pa se oglasijo na najbližji policijski postaji.
Ljubljanski gasilci zlasti v prednovoletnem času ugotavljajo občuten porast požarov v koših za smeti in večjih komunalnih zabojnikih. V zadnjih dneh leta so jih gasili celo večkrat na dan. Največkrat so vzrok pirotehnična sredstva.