Zaradi možganskega tumorja so 17. februarja 2021 v bolnišnici operirali mladoletnega pacienta. Nevrokirurg je opravil kraniotomijo in resekcijo tumorja ter parcialno lobektomijo, laično rečeno, odstranil je del lobanje, da je imel dostop do možganov, potem pa odstranil še tumor. V okviru tega posega je v kirurško rano vstavil plastični dren, dolg 12 do 15 centimetrov. Naslednji dan mu ga je odstranil, a ni opazil, da ne vsega – dren se je namreč pretrgal, kot so ugotovili pozneje, ga je 6,6 centimetra ostalo v podkožju glave.
To je povzročilo vnetje rane, nastal je podkožni gnojni abces in pacienta so morali 8. aprila ponovno operirati. Odstranili so mu dren, abces in dela prizadete temporalne kosti. Sledila je še tretja operacija, ko so mu namesto dela odstranjene kosti namestili umetno kost. Pacient oziroma njegova mama kot zakonita zastopnica se je odločila za tožbo bolnišnice, prek sodišča je od nje zahtevala 57.000 evrov odškodnine. Sodišče se je strinjalo, da je šlo za zdravniško napako, odškodnino pa je odmerilo na 33.000 evrov. S takšno odločitvijo se je nedavno strinjalo tudi mariborsko višje sodišče.
Sodni izvedenec za nevrokirurgijo je ugotovil, da zdravnik pri izvleku drena ni ravnal skrbno in strokovno oziroma v skladu z medicinsko doktrino. Če izvlek ni tekoč oziroma ko se dren blago enakomerno upira, bi moral biti še posebno pozoren na to, ali ga je izvlekel v celoti, je v mnenju zapisal izvedenec. O tem se lahko prepriča tako, da dolžino izvlečenega drena primerja z novim in preveri, ali je konica drena morda pretrgana oziroma »nacefrana« (in ne ostro prerezana s kirurškimi škarjami). Nevrokirurg v konkretnem primeru tega ni storil, čeprav je pozneje priznal, da je pri izvleku začutil upor.
Dren viden že na prvem posnetku
Pooblaščenec toženih strank je opozoril na navedbo izvedenca, da (le) »izkušen kirurg lahko pričakuje, da bo prišlo do pretrganja drena, če se je ta moral odstraniti z večjo silo«. Iz tega je pooblaščenec izpeljal, da povprečen in običajen zdravnik pretrganja ne bi zaznal. Sodišče mu je odgovorilo, da je to opravil specialist nevrokirurgije in da tožena stranka ni nikoli zatrjevala, da gre za neizkušeno osebo. Pooblaščenec je opozoril tudi na izvedenčevo navedbo, da odstranitev drena običajno (v 90 odstotkih) opravijo asistenti. Odgovor sodišča: četudi bi ga odstranjeval asistent, bolnišnica ne bi bila razbremenjena ustrezne profesionalne skrbnosti.
Da je dren ostal v podkožju, je bilo razvidno tudi iz magnetnoresonančnega posnetka, opravljenega 18. februarja, a je to nevroradiolog spregledal. Odkrili so ga šele z magnetnoresonančno preiskavo 7. aprila. Če bi nevrokirurg prej opozoril na možnost pretrganja drena, bi bil nevroradiolog pozornejši tudi na podkožje oziroma epiduralni prostor, tako pa se je osredotočil le na to, ali je bil tumor v celoti odstranjen in ali je na možganih pacienta kakšna oteklina ali krvavitev, je poudaril izvedenec.
Sodišče je ob tem dodalo, da je v rani ostalo približno pol drena in da bi moral povprečno izkušen nevrokirurg, ki skrbno opravlja svoje delo, opaziti, da ven ni potegnil vsega. Tožena stranka je opozarjala, da sodišče napačno navaja dolžino drena, bilo naj bi ga vsaj pol metra več. Sodišče je ugovor zavrnilo: navedenih 50 centimetrov je bilo zunaj rane (dren brez luknjic), v njej pa dejansko že omenjenih 12 do 15 centimetrov (dren z luknjicami).
Skaženost, ne zgolj kozmetična nepravilnost
Sodišče je odškodnino zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem odmerilo na 25.000 evrov odškodnine. Upoštevalo je intenziteto bolečin in nevšečnosti, na primer 20 dni hospitalizacije, vstavitev centralnega venskega kanala za aplikacijo antibiotikov v vrat, dvotedensko intravenozno antibiotično terapijo, vstavitev urinskega katetra, dve splošni narkozi za operacijska posega, MR-slikanji v splošni narkozi in štiri tedne jemanja antibiotikov.
Zaradi pretrpljenega strahu je tožeča stranka dobila 5000 evrov, zaradi duševnih bolečin zaradi skaženosti pa 3000. Ne gre samo za kozmetično nepravilnost, so zapisali sodniki, ampak za trajno spremembo, ki pacientu v obdobju odraščanja, ko že blage spremembe zunanjosti privedejo do neprimernih pripomb sovrstnikov, nedvomno povzroča duševne bolečine. In pripomnili, da od mladoletne osebe ni mogoče zahtevati, da ima vse življenje takšno frizuro, ki bo povsem prekrila posledice, oziroma da se zaradi izboljšanja videza znova podvrže lepotnemu operacijskemu posegu.
