Silvo Drevenšek, ki je leta 2020 na božič v Gerečji vasi vzel življenje svoji bivši partnerici Mojci Lešnik in njenim staršem Jožici in Branku Lešnik, je zdaj tudi pravnomočno kriv treh umorov in surovega ravnanja z mladoletno osebo, ni pa bil obsojen na dosmrtni zapor, za kar sta si prizadevala tožilka Tea Kukovec Belšak in pooblaščenec oškodovancev, odvetnik Daniel Planinšec, saj je višje sodišče v Mariboru presodilo, da je za obtoženega primerna kazen, kakršno mu je ptujsko sodišče izreklo v ponovljenem sojenju avgusta lani, torej 30 let zapora.
Zagovornik zatrjuje,
da je šlo za uboje
Senat višjih sodnic v sestavi predsednice Barbare Nerat ter članic Simone Skorpik in Vanje Verdel Kokol je kot neutemeljeno zavrnil tudi pritožbo zagovornika obtoženega, odvetnika Andreja Kaca, ki v grozovitem ravnanju svoje stranke ni prepoznal zahrbtnosti. Sklicujoč se na mnenje izvedenca je odvetnik menil, da nobena od Drevenškovih žrtev ob večkratnem zabadanju z nožem ni občutila posebno hudih bolečin, zato po njegovem ni mogoče govoriti o njihovih dolgotrajnih mukah in trpljenju. Odvetnik je senatu višjega sodišča predlagal, da Drevenška namesto za tri umore obsodi za tri uboje, očitanega kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja pa oprosti, saj da se obtoženi zaradi afekta sploh ni zavedal dejstva, da je Jožico in Branka Lešnika z nožem napadel pred očmi svojega štiriletnega sina. Odvetnik s pritožbo ni bil uspešen.
Višje sodišče v Mariboru je namreč senatu ptujskega sodišča pritrdilo v celoti, kar pomeni, da je pravnomočno obveljalo, da je Drevenšek moril na zahrbten način, iz maščevanja, močnega sovraštva in koristoljubja ter da mora zaradi treh umorov in zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja za 30 let v zapor.
Drevenšek se ni mogel sprijazniti z razpadom zveze z Mojco Lešnik, glavni spor med njim in njeno družino pa je bila delitev premoženja oziroma hiše, ki sta jo z Mojco postavila nasproti njenih staršev. Ko je bivša partnerica začela postopek za delitev premoženja, ji je pričel groziti, da bo pobil vso njeno družino. Govoril je, da sta se z otrokom 24. decembra 2019 selila v novo hišo, leto kasneje pa, da bo na ta dan tekla kri. Ko se grožnje niso uresničile, je Mojca Lešnik dan kasneje nasedla Drevenšku, ko ji je poslal SMS-sporočilo, naj pride k njemu po darila za otroka. Ko je okoli 16.20 stopila v hišo, je obtoženi izpeljal svoj morilski načrt in jo zabodel do smrti, nato pa odšel čez cesto in vpričo štiriletnega sina umoril še njene starše. Vse tri žrtve je zabodel z istim nožem, trojici je skupno prizadejal okoli 60 ran, po zločinu pa sedel v svojo toyoto in se odpeljal. Prva, ki ji je nakazal, kaj je storil, je bila njegova mati. Poklical jo je po telefonu in ji rekel: »Naredil sem sranje. Verjetno grem v zapor. Poskrbi za hišo, v njej boš našla dokumente.«
Kdaj mora sodišče izreči
dosmrtni zapor
Na prvem sojenje je Drevenška doletela kazen dosmrtnega zapora. Tako je decembra predlani presodil sodni senat, ki mu je predsedoval Marjan Strelec, vendar je višje sodišče kasneje to sodbo zaradi bizarne procesne napake (o krivdi in višini kazni je odločal šest- namesto petčlanski senat) razveljavilo po uradni dolžnosti. Ko senat Katje Kolarič v ponovljenem postopku avgusta lani ni sledil odločitvi predhodnega senata in je Drevenška obsodil na (samo) 30 let zapora, se tožilka Tea Kukovec Belšak ni mogla strinjati s tem. Pritožila se je na višino kazni in okrožnemu sodišču očitala, da je teži Drevenškovih dejanj pripisalo premajhen pomen. »Vsi trije umori predstavljajo povezano in zaokroženo celoto, pri čemer je obtoženi moril na dveh različnih lokacijah. Teža dejanj se kaže v krutosti, obtoženčevi vztrajnosti, neomajni odločenosti, ki jo je pokazal pri zaporednem izvrševanju umorov,« je tožilka opozorila v pritožbi in se vprašala, ali je prvostopenjski senat za posamezne umore Drevenšku določil kazen po 29 let zapora (in nato enotno kazen 30 let) samo zato, da bi se lahko zanesljivo izognil izreku najstrožje sankcije. Kazenski zakonik namreč določa, da če je obtoženemu že za dve kaznivi dejanji v steku določena kazen 30 let zapora, mora sodišče kot enotno kazen izreči dosmrtni zapor.
Senat višjega sodišča je pritrdil tožilkinim navedbam, da je Drevenšek uresničil kar tri zakonske znake, ki odvzem življenja pravno opredeljujejo kot umor, prikimal je tudi njenim navedbam o teži kaznivih dejanj, ni pa se strinjal s tožilko, da je ptujsko sodišče trikratnega morilca v ponovljenem sojenju obsodilo na prenizko kazen, zato je zavrnil tudi njeno pritožbo na višino kazni, s čemer je za Drevenška kazen na 30 let zapora postala pravnomočna.
