Cariniki in policisti po vsej Evropski uniji so v letu 2024 zasegli ponarejene izdelke v ocenjeni vrednosti 3,8 milijarde evrov, kar predstavlja najvišjo zabeleženo vrednost v zgodovini. Skupno je bilo iz prometa umaknjenih 112 milijonov ponarejenih artiklov, kaže najnovejše poročilo, ki sta ga v četrtek objavila Evropska komisija in evropski urad za intelektualno lastnino (EUIPO).
Čeprav je število zaseženih kosov nekoliko nižje kot v rekordnem letu 2023, osupljiva vrednost kaže na nov, skrb vzbujajoč trend: kriminalne združbe se vse bolj osredotočajo na ponarejanje dražjih in luksuznih izdelkov, kar povečuje tako dobičke organiziranega kriminala kot tudi potencialno škodo za evropsko gospodarstvo in potrošnike.
Tihotapci se prilagajajo
Samo na zunanjih mejah EU so organi prestregli 20 milijonov ponaredkov v vrednosti 1,5 milijarde evrov, kar je največ v zadnjem desetletju. Ti podatki potrjujejo, da se tihotapci prilagajajo in iščejo nove poti za vdor na enotni trg, ki velja za enega najbogatejših na svetu.
Analiza zaseženih izdelkov razkriva, da so minili časi, ko so prevladovale zgolj poceni imitacije oblačil in torbic. Seznam zdaj zajema širok spekter izdelkov, ki se dotikajo skoraj vseh vidikov vsakdanjega življenja. Med zaseženimi artikli so bili poleg oblačil in modnih dodatkov tudi parfumi, kozmetika, igrače, elektronske cigarete in celo programska oprema ter oprema za retro videoigre, ki v zadnjem času doživlja preporod.
Ta diverzifikacija kaže na izjemno prilagodljivost mrež ponarejevalcev, ki hitro prepoznavajo tržne trende in povpraševanje potrošnikov. Posebej zaskrbljujoče je, da ponarejeni izdelki, kot sta kozmetika ali igrače, pogosto ne ustrezajo varnostnim standardom EU, s čimer neposredno ogrožajo zdravje in varnost državljanov, opozarjajo v Bruslju.
Geografska koncentracija
Poročilo razkriva tudi geografsko koncentracijo dejavnosti. Kar 90 odstotkov vseh ponarejenih artiklov je bilo zaseženih v sedmih državah članicah: Italiji, Španiji, Franciji, na Nizozemskem, Portugalskem, v Romuniji in na Poljskem. Ko gre za vrednost, so na vrhu seznama Italija, Španija, Francija, Nemčija, Grčija in Nizozemska, ki skupaj predstavljajo 90 odstotkov preprečene škode.
Zanimiv je premik pri izvoru ponaredkov. Medtem ko Kitajska in Turčija ostajata običajni osumljenki, kot jih imenuje poročilo, so se na tretje mesto presenetljivo zavihteli Združeni arabski emirati. To nakazuje na nove logistične in distribucijske poti, ki jih uporabljajo kriminalne združbe. Kljub eksponentni rasti spletne trgovine pa glavna transportna pot za tihotapce ostaja pomorski promet, ki omogoča prevoz velikih količin blaga.
