Letalo Airbus A330 družbe Air France je 1. junija 2009 med neurjem izginilo z radarskih zaslonov na poti iz brazilskega mesta Rio de Janeiro v francosko prestolnico. Strmoglavilo je v Atlantik, pri čemer je umrlo 216 potnikov in 12 članov posadke. Na krovu so bili potniki 33 narodnosti, vključno z 72 Francozi in 58 Brazilci.
Air France in Airbus sta bila pred dvema letoma na prvi stopnji oproščena obtožbe uboja iz malomarnosti. Sodišče je takrat razsodilo, da čeprav sta ravnala malomarno ali nepazljivo, ni mogoče ugotoviti jasne vzročne povezave z nesrečo.
Družbi sta vseskozi zanikali odgovornost za nesrečo in zahtevali oprostitev. Tudi tožilstvo je v sklepnih besedah poudarilo, da ne more zahtevati obsodilne sodbe.
Sodba je bila udarec za družine žrtev, ki so dejale, da so ogorčene nad odločitvijo sodišča, da družbi oprosti obtožb.
Čeprav je tožilstvo v sojenju leta 2023 samo zahtevalo umik obtožb, je nato vložilo pritožbo, da bi omogočilo "izkoriščanje celotnega potenciala pravnega pritožbenega postopka".
Sojenje naj bi trajalo dva meseca. Če bosta Air France in Airbus spoznana za kriva, se lahko soočita z globo v višini 225.000 evrov in znatno škodo za ugled.
Strmoglavljenje se je v zgodovino zapisalo kot najbolj smrtonosna nesreča v zgodovini Air Francea. Vzrok za strmoglavljenje je bil dolgo časa nejasen. Razbitine letala so iskali kar dve leti, šele maja 2011 pa so iz okoli 4000 metrov globine potegnili zadnja trupla in zapisovalnik podatkov o letu.
Zaslišanja v okviru prvega sojenja so bila osredotočena na vlogo okvare t.i. Pitotovih cevi, ki se uporabljajo za merjenje hitrosti letenja letal.
Air France in Airbus sta trdila, da naj bi bila nesreča posledica napake pilota. Odvetniki družin žrtev pa so trdili, da sta se podjetji zavedali težav s Pitotovo cevjo pred strmoglavljenjem in da piloti niso bili usposobljeni za obvladovanje izrednih razmer na tako visoki nadmorski višini.
