Sodišču je poslal pisno opravičilo, ki pa ga predsednica senata Tanja Rot ni sprejela, saj naj bi bil Jelinčič o obravnavi pravilno in pravočasno obveščen. Zato je kljub nasprotovanju Jelinčičevega odvetnika Petra Fašuna, češ da se njegov klient ne strinja s sojenjem v odsotnosti, senat glavno obravnavo nadaljeval.
Eksploziv naredili vsi trije
Tožilstvo očita Šišku in Jeriču, da sta 11. avgusta 1992 v Bresternici pri Mariboru v avtomobil Milana Klementa podstavila eksplozivno napravo, ki sta jo naredila z Jelinčičevo pomočjo. Ta naj bi priskrbel material in dal navodila, kako napravo narediti. Naprava naj bi eksplodirala ob odprtju vrat avtomobila, a se to ni zgodilo, saj je Klement opazil priprta vrata in nato še napravo.
Kot prvi je pred senat stopil oškodovanec Milan Klement. Povedal je, da se o dogodku ne spominja ničesar več, da Jelinčiča ne pozna in ga je v času dogodkov iz obtožnice videl le enkrat. Ko mu je obtoženi Šiško predočil njegov zagovor v preiskavi, v katerem je omenjal Borisa Javšenaka in to, da mu je ta ponujal ponarejene tolarje - obtoženi ves čas trdijo, da je izvirni greh zadeve prekupčevanje policistov s ponarejenimi tolarskimi bankovci, na kar so opozarjali, nastavitev eksplozivne naprave pa naj bi bilo policijsko maščevanje njim samim, je Klement dejal, da dopušča možnost, da je bil v tako izjavo prisiljen, da pa se ne spomni, kdo ga je v to prisilil. Dejal je, da ni res, da bi imel ponarejene tolarje.
Cvetka Klement je povedala, da sta tistega dne z možem pristopila k avtu, ko je Milan opazil, da so vrata nekaj centimetrov odprta. "Rekel mi je, da je v avtu nastavljeno eksplozivno sredstvo, zato sva poklicala policijo."
Niko Jurišič je dejal, da hodi na sodišče zaradi enega samega stavka. Povedal je, da ga je Jelinčič, s katerim sta bila v mladosti sošolca, srečal v mestu in mu dejal, da nekaj ve o ponarejenih tolarjih, ter ga prosil, naj stopi v stik z nekom od kriminalistov. Jurišič je bil takrat zaposlen na notranjem ministrstvu. Tako mu je priča predstavila Mavra. Darko Maver, danes predavatelj na Visoki policijsko-varnostni šoli, leta 1992 pa direktor kriminalistične službe na UNZ, je pričal, da se je srečal z Jelinčičem in mu povedal, da zadevo z ponarejenim bankovci pozna, saj se je o tem pozanimal. Dobil je informacijo, da so v Mariboru zasegli nekaj slabih ponaredkov oziroma fotokopij tolarskih bankovcev po pet tisoč tolarjev in da ne gre za nič posebnega. Zadevo so nato obravnavali operativci in se sam, tako je dejal, v to več ni vmešaval.
Vse je pozabil
Ludvika Klavsa je kot pričo predlagalo tožilstvo, saj je leta 2003 na informativnem pogovoru s policisti dejal, da nekaj ve o podstavitvi bombne eksplozije v Bresternici. Včeraj pa o tem ni mogel ničesar povedati, niti se ni spomnil, zakaj se je pogovarjal s policisti. Obtoženih pred postopkom ni nikoli videl, je dejal. Na vprašanje Rotove, ali ima kakšne težave s spominom, je dejal, da ne, na vprašanje, ali se morda ne želi spomniti, pa je dejal, da gre za preveč odmaknjene dogodke. Sodnica mu je predočila zapis pogovora s policisti, ko naj bi Klavs dejal, da ga je Jelinčič skušal zvabiti v to zadevo, saj naj bi mu kazal mine in drugo orožje v kleti, tudi jeklenko, ki naj bi jo Šiško in Jerič po navedbah tožilstva nato podstavila v Klementov avto. Klavs je dejal, da o prebranem ne ve nič. Sojenje se bo nadaljevalo v torek.
