Izvedenec psihiatrične stroke je okrožnim sodnikom utemeljeval, zakaj misli, da je Lož ravnal impulzivno, a višji sodniki nimajo nikakršnih pomislekov o tem, da je bilo njegovo ravnanje načrtno, premišljeno in vnaprej organizirano, kakor je to v obrazložitvi sodbe zapisalo prvostopenjsko sodišče. Motiv oziroma naklep obtoženca ter ugotavljanje, ali je vnaprej načrtoval dejanje, pa ni stvar izvedenca, temveč sodišča, so poudarili višji sodniki.
Delo piše še, da je zagovornik Andrej Žabjek v pritožbi višjim sodnikom predlagal, da njegovega klienta oprostijo ali mu vsaj izrečejo pogojno ali krajšo zaporno kazen ter ukrep obveznega zdravljenja odvisnikov od iger na srečo. Opozoril je, da Lož ni imel namena ugrabiti deklice, temveč odpeljati avtomobil, prav tako da ni grozil, da bo deklico ubil, če ne dobi denarja, na koncu pa je odstopil od izplačila denarja in policiji povedal, kje je otrok. A so višji sodniki njegovo pritožbo, tako kot pritožbo Loža, zavrnili in v celoti pritrdili ugotovitvam okrožnih sodnikov, tudi glede višine kazni.
Okrožni sodniki so Ložu izrekli celo višjo kazen, kot jo je predlagalo tožilstvo. Kot piše današnji Dnevnik, je okrožna sodnica Mojca Zalar Kocjančič odločitev utemeljila s tem, da je šlo je za izredno kruto, brutalno dejanje. Deklico je Lož pustil tesno zvezano in s cunjo v ustih, zaradi česar bi se lahko zadušila. Bila je poškodovana, ogrožena, na temačnem kraju in sama več ur. O tem so pisale tudi današnje Slovenske novice.
