Dobro je namreč vedel, da njegove navedbe ne držijo, je ugotovilo sodišče, zato ga je sodnica Karina Konec z okrajnega sodišča na Vrhniki februarja letos zaradi krive ovadbe obsodila na dvomesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Višje sodišče se je strinjalo z njenimi ugotovitvami, hkrati pa ocenilo, da je bila odmerjena kazen prenizka, saj je Jelinčič kaznivo dejanje zagrešil kot poslanec državnega zbora, zato mu je kazen občutno zvišalo - na osem mesecev pogojno s preizkusno dobo treh let.
Vedel, da nista imela pristojnosti
Kot rečeno, se je Jelinčič znašel na zatožni klopi zaradi krive ovadbe iz oktobra 2005, v kateri je Matiču, kasneje direktorju republiškega arhiva (ki ga je zdajšnja vlada marca letos na hitro zamenjala z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom), in Štupici očital nevestno delo v službi. Po njegovih navedbah naj bi namreč dopustila, da so novembra 2004 v Železarni Štore uničili precejšnjo količino orožja iz skladišča notranjega ministrstva, med katerim naj bi bilo tudi orožje posebnega kulturnozgodovinskega pomena. Na to temo je sklical tudi odmevno tiskovno konferenco, na kateri je vse vpletene v uničenje označil za nesposobneže, ki bi jih morali kaznovati ali kar vreči iz službe. Vendar so Jelinčičevi očitki na tožilstvu gladko padli, ker se je izkazalo, da Matič in Štupica pri uničenju orožja nista imela nobenih pristojnosti. To naj bi dobro vedel tudi Jelinčič, zato je tožilstvo proti njemu sprožilo kazenski postopek zaradi krive ovadbe.
Oba oškodovanca sta ves čas vztrajala, da je bila Jelinčičeva poteza zgolj plod maščevanja zaradi njegovega posla z Narodnim muzejem Slovenije, od katerega bi moral obtoženec leta 2003 za zbirko slovenskega denarja prejeti kar 175.000 evrov. Na nenavaden posel je policijske preiskovalce opozoril prav Matič, ki je zadevo opazil med inšpekcijskim nadzorom, ob čemer ga je zaradi nekaterih podatkov obšel dvom, ali je prvak SNS sploh lastnik zbirke. Prodajo narodnemu muzeju je kot kriminalist preiskoval Miran Štupica, ki je na sodišču povedal, da je Jelinčič zaradi tega proti njemu sprožil pravo gonjo. Oba oškodovanca sta poudarila, da je šlo pri spornem orožju res za staro orožje, ne pa za primerke, ki bi sodili v kulturno dediščino, kar je na sodišču potrdil tudi Rajko Pučnik, vodja oddelka za orožje na notranjem ministrstvu. Pučnik, v tistem je času vodil tudi komisijo, ki je odločala o usodi spornega orožja, je pojasnil še, da oškodovanca v njej nista sodelovala, in ob tem poudaril, da je obtoženi to zagotovo vedel, saj sta se poznala.
Bo plačal tudi odškodnino?
Prvak SNS je na sodišču trmasto vztrajal pri svojem in zavrnil vsakršno krivdo, krivca za svoje težave pa našel kar v tožilstvu, ki naj bi sprožilo gonjo proti njemu, in v nekaterih medijih, ki naj bi izpostavljali to zgodbo. Sodnice Karine Konec kljub temu ni prepričal, saj je ocenila, da je Jelinčič vedel, da je bilo sporno orožje uničeno v skladu s predpisi. "Poleg tega Dragan Matič v tistem času ni bil več inšpektor, kar ste dokazano vedeli, javno pa tudi niso bile objavljene nikakršne informacije, na podlagi katerih bi morala glede domnevno spornega orožja oškodovanca ukrepati po uradni dolžnosti," je med drugim poudarila sodnica in Jelinčiča spoznala za krivega.
Njenim ugotovitvam je zdaj pritrdilo tudi višje sodišče, ki pa je kazen prvaku SNS še krepko dvignilo, saj je dejanje zakrivil kot poslanec državnega zbora, poleg tega sta bila zaradi njegove ovadbe oškodovanca tudi izrazito negativno stigmatizirana v medijih. Sodba Jelinčiču je tako postala pravnomočna, kar mu bo nakopalo še dodatne težave, saj Matič in Štupica prek civilne pravde od njega zahtevata še vsak po 10.000 evrov odškodnine. In glede na odločitev sodišča v kazenskem postopku bosta do odškodnine očitno tudi prišla.
