Obtožnica Goršeta bremeni zlorabe položaja upravitelja pri škodljivi prodaji premoženja v stečajnem postopku nad HKS Sicuro. Prav tako je zlorabe položaja obtožen tudi Šuštaršič, ki je kupil terjatve HKS Sicure. Leta 2006 je bila zoper oba vložena kazenska ovadba, tožilstvo pa je dve leti kasneje podalo zahtevo za preiskavo. V ponedeljek bosta Gorše in Šuštaršič na predobravnavnem roku imela možnost priznati krivdo ter si tako znižati kazen.

Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je v začetku meseca podpisal odločbo o suspenzu Goršeta, saj je obtožnica proti njemu postala pravnomočna, sodišča pa so Goršeta razrešila z vseh 47 funkcij stečajnega upravitelja. Na domnevno sporne postopke je v javnosti že dalj časa opozarjal Bojan Oblak iz Združenja upnikov HKS Sikura. "Opazili smo neke določene povezave, sojenje je bilo izrazito pristransko" je v začetku meseca ponovil Oblak.

Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto za tem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, vendar pa na Banki Slovenije tega niso storili. V začetku leta 2004 pa je Gorše po poročanju medijev terjatve, ki so bile skupaj nominalno vredne skoraj 200.000 evrov, za 34.400 evrov prodal Jožetu Šuštaršiču. Šuštaršič je nato leto kasneje z njihovo prodajo iztržil 228.000 evrov.

HKS Sicura je septembra 2002 sprejela sklep o likvidaciji, oktobra istega leta je bil nad njo z odločbo Banke Slovenije začet postopek prisilne likvidacije zaradi oviranja nadzora po zakonu o bančništvu, še istega leta pa je šlo podjetje v stečaj. V stečajnem postopku, ki je potekal deset let, je bilo prijavljenih sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih 1,9 milijona evrov.

Septembra je sicer v javnost prišlo več informacij o domnevnih nepravilnostih pri vodenju stečajnih postopkov, med drugim so izpostavljali tudi domnevno sporna prijateljevanja med sodniki in stečajnimi upravitelji.

Pličanič je zaradi razkritij uvedel služben nadzor nad delom stečajnih sodnikov

Pličanič je zaradi razkritij uvedel služben nadzor nad delom stečajnih sodnikov in neposreden nadzor nad delom stečajnih upraviteljev. Ob tem je poudaril, da je v času od razkritja domnevnih nepravilnosti tudi sam že prejel kar nekaj elektronskih sporočil in iz pogovorov z ljudmi ugotovil, da gre za cel kup dejanj, ki jih je treba raziskati.

Napovedal pa je tudi spremembe insolvenčne zakonodaje v smeri večje transparentnosti. Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo pa se nadaljuje tudi priprava nove zakonodaje na tem področju, ki bo šla v smeri poenostavljanja postopkov do uvedbe stečaja in prisilne poravnave, upnikom pa bo omogočala večji vpogled v delo stečajnih upraviteljev. Ministrstvo predlaga, da bi upravitelji morali poročati predvsem upnikom, ti pa bi tudi bili tisti, ki bi lahko odobrili ali zavrnili določene naloge in stroške.