V pismu je podpisana skupnost pravoslavnih vernikov v Ljubljani, ki vsaj uradno ne obstaja. "Če se nekdo skrije za anonimno skupino, to samo zase govori o namenu teh ljudi," je dejal paroh. Povedal je, da sprva zadeve ni želel komentirati, ker pa je bilo o njem toliko napisanega v medijih, se je čutil dolžnega, da stvar pojasni: "Če bi jaz vzel ta denar, o katerem se govori, bi najprej vzel 150.000 evrov, da bi dokončal ta dom, svoje življenjsko delo."

Bošković se ne spomni, da bi se pred tem kdaj pojavila kakšna težava. Pravi, da želi zadevo čim prej razčistiti. Skrivati ne namerava ničesar. Njegov odvetnik Stojan Zdolšek je povedal, da je gradnja objekta potekala pod nadzorom odbora donatorjev, ki so nadzirali porabo sredstev. Celotna gradnja je po Boškovićevih besedah potekala po pravilih, nadziralo pa jo je približno 25 ljudi. "Takšen napad je izjemno huda zadeva, ki je ni mogoče sanirati z nobeno denarno odškodnino," je še pojasnil. V Zdolškovi odvetniški pisarni so že sestavili ekipo, ki bo skrbela za zaščito osebnostne pravice paroha.

Policijska uprava Ljubljana zoper paroha vodi predkazenski postopek na podlagi ovadbe zaradi poneverbe, ki so jo prejeli na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. "Vsaka ovadba, tudi anonimna, ki je poslana na tožilstvo, se odstopi organom pregona in potem se avtomatično začne predkazenski postopek," je pojasnil Zdolšek.

Obtožbe iz anonimnega pisma zoper paroha je označil kot absurdne. "Iz letala je vidno, da je trditev neresnična in namenjena izključno žalitvam in napadom na njegovo osebno integriteto. Takšna nizkotna ravnanja običajno počnejo strahopetci." Če bodo anonimneže kdaj odkrili, so odvetniki že napovedali tožbe. Če storilci ne bodo pojasnili razlogov za takšno početje, bodo "sledile hude sankcije". Paroh ni želel ugibati, kdo bi mu morda želel škodovati: "Ne bi ugibal, ker bi lahko komu povzročil škodo in bi lahko bil krivičen. Res si ne bi upal s prstom kazati na nekoga."

"Na začetku smo se odločili, da bodo vsi postopki transparentni, zato smo razpisali natečaj za izbiro idejnega projekta. Potem smo začeli iskati podpornike, ker sem vedel, da je nemogoče, da bi to zgradili verniki s svojimi prispevki," je pojasnil Bošković. Po projektantskem predračunu naj bi center stal tri milijone evrov. Cena naj bi bila tako visoka, ker je del zgradbe pod zemljo. Končnega zneska včeraj Bošković še ni mogel izdati, saj objekt zaradi pomanjkanja sredstev še ni dokončan. Potrebujejo še okoli 150.000 evrov. S celotnim projektom, tako pravi Bošković, niti slučajno ne bodo presegli cene predračuna. "Vzeli smo tudi milijon evrov kredita, od tega niti evro ni šel nikomur v žep", je dejal paroh in dodal, da so imeli za vsako fazo gradnje in za vsa večja dela razpise, v katerih so sodelovali najmanj trije ponudniki.

Za gradnjo kulturno-pastoralnega centra Srbske pravoslavne cerkve občine Ljubljana je slovenska vlada prispevala 500.000 evrov, srbska vlada 160.000 evrov, vlada Republike srbske pa 25.000 evrov, so povedali v skupnosti. Največ denarja med podjetji je doniralo Gorenje (100.000 evrov), sledita mu Istrabenz (50.000 evrov) in Krka (30.000 evrov). Med posamezniki sta največ donirala košarkaš Rašo Nesterović in podjetnik Momo Jorgačević. Z ostalimi manjšimi donacijami so zbrali 1,6 milijona evrov.