Reševalci so se v okviru usposabljanja na današnji dan pred poldrugim desetletjem odpravili v severno steno Turske gore v Savinjskih Alpah. Na višini okoli 1900 metrov so uredili sidrišče in priveze. Ko so se nato z domnevnim poškodovancem pripeli na helikopter, je eden izmed njih dal znak, da se helikopter lahko dvigne. V spletu nesrečnih okoliščin je bil tedaj drugi član skupine še pripet z varnostno žico, zato je sila helikopterja odtrgala del skale, okoli katere je bilo urejeno sidrišče, in vseh pet članov z žico je potegnilo za sabo v globino.
Tragedija je močno prizadela javnost, zlasti pa družine ponesrečenih in vrste gorske reševalne službe. Za pomoč družinam so reševalci leto po nesreči ustanovili sklad Okrešelj, ki deluje še danes in s sredstvi pomaga zlasti otrokom ponesrečenih. Spomin na tragedijo je po besedah vodje sklada Dušana Polajnarja še vedno živ, zato ga vsako leto zaznamujejo tudi s spominsko slovesnostjo pri znamenju na Okrešlju, ki je potekala v soboto.
Zanimanje za gorsko reševanje je v letih po tragediji na Okrešlju nekoliko zanihalo, a se je pozneje z leti ohranilo in celo nekoliko povečevalo. Danes je ob nesrečah v gorah pripravljenih na pomoč priskočiti skoraj 700 gorskih reševalcev. Ti prav letos praznujejo tudi 100. obletnico gorskega reševanja v Sloveniji, pri čemer ugotavljajo, da se število nesreč v gorah zadnja leta skokovito povečuje.
